S sprejemom Zakona o delovnih razmerjih pravica do letnega dopusta vključuje tudi pravico regresa za letni dopust.
Izplačilo regresa
Z zakonom je določen tudi rok, v katerem mora delodajalec regres izplačati. To je najkasneje do 1. julija, razen če v kolektivni pogodbi ni drugače določeno. Razlog kasnejšega izplačila so izključno likvidnostne težave delodajalca. V tem primeru je regres lahko izplačan tudi po 1. juliju, oziroma najkasneje do 1. novembra.
Višina regresa
Višina regresa je zakonsko določena. Minimalni regres v zasebnem sektorju se nanaša na minimalno plačo v tekočem letu. S kolektivno pogodbo pa je lahko določen tudi višji minimalni regres. Najvišji znesek regresa (od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov) pa je 70 % povprečne plače v RS za predpretekli mesec. V javnem sektorju je višina regresa opredeljena glede na plačilni razred.
Sorazmerni del regresa
Delavec je do regresa upravičen v enakem deležu kot je upravičen do dopusta. Tako ima pravico do celotnega regresa le v primeru, ko ima pravico do celotnega letnega dopusta oziroma je v celotnem koledarskem letu zaposlen. Delavci s polovičnim delovnim časom so upravičeni do polovice regresa za letni dopust, razen izjem, ki delajo krajši delovni čas od polnega na podlagi posebnih predpisov, ki jih določa 67. Člen ZDR-1. Delavec, ki je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu je upravičen do tolikšnega dela sorazmernega regresa, kolikor je do 1.julija pridobil sorazmernega dela letnega dopusta, to je 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve. Če je zaposlen pri večih delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno s trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.
Če se delavcu pogodba o delovnem razmerju izteče med koledarskim letom in je pred tem že prejel celotni regres, ga je dolžan vrniti ali pa se ob njegovi potrditvi le ta poračuna pri izplačilu zadnje plače.
Obdavčitev regresa
Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja, zato je obdavčen skupaj z dohodnino. V primeru, ko regres presega najvišji znesek regresa, je potrebno obračunati tudi prispevke za socialno varnost in sicer v delu, ki presega maksimalni znesek.
Ob tem je pomembno, da zakon pravice do regresa ne veže na dejansko izrabo letnega dopusta. Četudi delavec ne izrabi letnega dopusta, mu pravica do regresa ostaja.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Letni dopust in regres za letni dopust
Izplačilo regresa
Z zakonom je določen tudi rok, v katerem mora delodajalec regres izplačati. To je najkasneje do 1. julija, razen če v kolektivni pogodbi ni drugače določeno. Razlog kasnejšega izplačila so izključno likvidnostne težave delodajalca. V tem primeru je regres lahko izplačan tudi po 1. juliju, oziroma najkasneje do 1. novembra.
Višina regresa
Višina regresa je zakonsko določena. Minimalni regres v zasebnem sektorju se nanaša na minimalno plačo v tekočem letu. S kolektivno pogodbo pa je lahko določen tudi višji minimalni regres. Najvišji znesek regresa (od katerega še ni potrebno obračunati prispevkov) pa je 70 % povprečne plače v RS za predpretekli mesec. V javnem sektorju je višina regresa opredeljena glede na plačilni razred.
Sorazmerni del regresa
Delavec je do regresa upravičen v enakem deležu kot je upravičen do dopusta. Tako ima pravico do celotnega regresa le v primeru, ko ima pravico do celotnega letnega dopusta oziroma je v celotnem koledarskem letu zaposlen. Delavci s polovičnim delovnim časom so upravičeni do polovice regresa za letni dopust, razen izjem, ki delajo krajši delovni čas od polnega na podlagi posebnih predpisov, ki jih določa 67. Člen ZDR-1. Delavec, ki je sklenil delovno razmerje v tekočem koledarskem letu je upravičen do tolikšnega dela sorazmernega regresa, kolikor je do 1.julija pridobil sorazmernega dela letnega dopusta, to je 1/12 regresa za vsak mesec zaposlitve. Če je zaposlen pri večih delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno s trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.
Če se delavcu pogodba o delovnem razmerju izteče med koledarskim letom in je pred tem že prejel celotni regres, ga je dolžan vrniti ali pa se ob njegovi potrditvi le ta poračuna pri izplačilu zadnje plače.
Obdavčitev regresa
Regres se šteje med dohodke iz delovnega razmerja, zato je obdavčen skupaj z dohodnino. V primeru, ko regres presega najvišji znesek regresa, je potrebno obračunati tudi prispevke za socialno varnost in sicer v delu, ki presega maksimalni znesek.
Ob tem je pomembno, da zakon pravice do regresa ne veže na dejansko izrabo letnega dopusta. Četudi delavec ne izrabi letnega dopusta, mu pravica do regresa ostaja.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Letni dopust in regres za letni dopust
