V Uradnem listu št. 112/2021 z dne 13. 7. 2021 je bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covid-19 (ZIUPGT). Zakon prične veljati 14.7.2021.
Interventni zakon prinaša naslednje ukrepe, relevantne za obrtnike in podjetnike:
- Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas
- Pomoč za financiranje regresa za letni dopust
- Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture
- Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov
- Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov za prejeto pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021
- Oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU (od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2021).
Podrobnejše o posameznih ukrepih:
1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni časVeljavnost ukrepa:
od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021 (Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša do 31. 12. 2021). Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili.
Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom:
Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom (od 5 do 20 ur tedensko) odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi delajo s polnim delovnim časom. Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu:
- v času teka odpovednega roka,
- ki je pri delodajalcu zaposlen s krajšim delovnim časom,
- ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu,
- v treh mesecih od dneva nastopa delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Upravičeni delodajalci:
Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
· je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 31. 12. 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. 12. 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev in
· po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela (to pomeni, da jim ne more zagotavljati dela za vsaj 36 ur/teden) in
· mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.
Delodajalce opozarjamo na zadnjo alinejo, ki jo pretekli ukrep ni vseboval. Za povračilo nadomestila bo potrebno dokazati, da je bilo delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. OZS je ostro protestirala vnosu določila v zakon, saj poslovanje ni odvisno le od tehničnih omejitev (omejitev kvadrature, razmak miz), temveč tudi od zdravstvenih omejitev (pogoj PCT). Prav tako bi bilo potrebno upoštevati tudi epidemiološke razmere v tujini ter pogoje za prehajanje mej.
Kdo ni upravičen do subvencije?
Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.
Pravice do povračila ne more uveljavljati delodajalec:
- če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku,
- nima poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge
- nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK-1) za obdobje zadnjih pet let do oddaje vloge
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve, posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje.
Odredba:
Delodajalec bo delavcu odredil delo s krajšim delovnim časom z odredbo. Brezplačen vzorec odredbe je v prilogi spodaj.
Višina nadomestila plače delavca in višina subvencije:
Nadomestilo plače:
Za čas, ko bo delavec delal, mu pripada sorazmerni del plače in druga povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo, malica, …). Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), pa mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Pojasnila glede poročanja nadomestil v obrazcih REK-1 še čakamo.
Višina subvencije:
Delodajalec bo prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 928,10 eur.
Obveznosti delodajalca:
- delavcem mora redno izplačevati plačo in nadomestilo plače,
- v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUOOPE in
- v obdobju iz prejšnjega odstavka ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
- voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela.
- če delavca pozove na opravljanje dela s polnim delovnim časom, to predhodno sporočiti ZRSZ
Sankcija za nespoštovanje je vrnitev vseh sredstev. Prejeta sredstva bo potrebno vrniti tudi, če je delodajalec k vlogi predložil neresnična dokazila.
Prejeta sredstva bo potrebno vrniti v celoti (skupaj z zamudnimi obrestmi), če delodajalec začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
O vračilu sredstev odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora sredstva vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe (zoper odločbo je možen le upravni spor).
Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora v primeru, da je od 1. 1. 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS, najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Za kršitve so poleg vračila sredstev predpisane tudi globe.
Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače
1. Oddaja vloge na ZRSZ v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, razen za delodajalce, ki so delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom pred uveljavitvijo tega zakona – ti vlogo vložijo v 15 dneh od uveljavitve zakona. Pri podaljšanju ukrepa je skrajni rok za vložitev vloge 31. 12. 2021.
2. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve s sklepom (zoper sklep je možen le upravni spor)
3. Oddaja zahtevka za subvencijo – skrajni rok 30. 6. 2022.
Predhodno obveščanje ZRSZ o odreditvi skrajšanega delovnega časa ni potrebno, odredbo se predloži k vlogi!
Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.
2. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust
Upravičenec do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni register Slovenije do 31 maja 2021 in ki na dan uveljavitve zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti opravlja eno izmed dejavnosti navedenih v 1. odstavku 27. člena zakona.
27/1 našteva naslednje dejavnosti:
11.050 Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s 77. členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16))
49.392 Obratovanje žičnic
55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
56-Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
59.140 Kinematografska dejavnost
77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 Dejavnost potovalnih agencij
79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
85.520 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti
86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.020 Dejavnost muzejev
91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot 92.001 Dejavnost igralnic
93.110 Obratovanje športnih objektov
93.120 Dejavnosti športnih klubov
93.130 Obratovanje fitnes objektov
93.190 Druge športne dejavnosti
93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
93.292 Dejavnost smučarskih centrov
93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
Zakon navaja še pogoje, da upravičenec dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Upravičenec ne more biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.
Na podlagi zakona se šteje, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč v skladu s 30. členom tega zakona.
Ne glede na zgoraj navedeno se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.
Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 eurov na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu zneska iz prejšnjega stavka, če ima zaposleni skladno z ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu.
Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve tega zakona. Pomoč za financiranje regresa iz tega člena mora upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. Če upravičenec ne izplača regresa zaposlenim v roku, določenem v 131. členu ZDR-1, mora vrniti prejeto pomoč iz tega člena.
Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki od prodaje iz tega člena čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja. Upravičena višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust na osnovi predloženih obračunov davčnega odtegljaja, na katerih delodajalec prikaže izplačilo regresa, podatkov o zaposlenih pri delodajalcu ali drugih dokazil.
Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba iz prvega odstavka 27. člena in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov skladno s tretjim odstavkom 27. člena.
Upravičenec predloži izjavo iz prejšnjega odstavka od 1. do 30. septembra 2021. FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20.oktobra 2021.
Sredstva za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto2021oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021 oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo doplačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po ZPOMZO-1.
Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona o davčnem postopku.
3. Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture
Skladno s 43. členom ZIUPGT je bon unovčljiv za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Republike Slovenije. Slednji pogoj je novost, ki je boni, ki so bili omogočeni skladno z ZIUOOPE (PKP3), niso poznali. Tudi novi bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave RS (FURS).
Upravičenci do bona so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021. Polnoletne osebe oziroma oseba, ki bo v letu 2021 dopolnila 18 let (torej, osebe rojene leta 2003 in prej) so upravičene do bona v višini 100 eurov, medtem ko so mladoletne osebe, ki izpolnjujejo pogoj stalnega prebivališča, upravičene do 50 eurov. Za unovčitev bonov bo potrebno izpolniti izjavo, ki je določena z uredbo, ki bo izdana na podlagi ZIUPGT.
Tudi novi boni so prenosljivi pod enakimi pogoji, kot so to bili boni po PKP3. Bon ni predmet dedovanja. Od bona se ne plača dohodnina in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
Ponudnik storitev, pri kateremu je mogoče bon unovčiti, je lahko le poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:
- vpisan v Poslovni register Slovenije in
- opravlja kot glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
o 03.120 Sladkovodno ribištvo
o 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
o 49.392 Obratovanje žičnic
o 55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod I 55),
o 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod I 56)
o 59.140 Kinematografska dejavnost
o 77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
o 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
o 77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
o 79.110 Dejavnost potovalnih agencij
o 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
o 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
o 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
o 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
o 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
o 90.010 Umetniško uprizarjanje
o 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
o 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
o 91.020 Dejavnost muzejev
o 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
o 93.120 Dejavnosti športnih klubov
o 93.130 Obratovanje fitnes objektov
o 93.190 Druge športne dejavnosti
o 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
o 93.292 Dejavnost smučarskih centrov
o 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
Poleg gor navedenih poslovnih subjektov, je lahko ponudnik storitev tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed gor navedenih dejavnosti.
Nove bone bo mogoče unovčiti od začetka uporabe uredbe, ki bo izdana v prihodnjih dneh, do 31. decembra 2021 (pri čemer lahko Vlada RS veljavnost bonov podaljša za nadaljnjih šest mesecev). Omenjena uredba bo opredeljevala način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov.
Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh po datumu unovčitve bona. Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse ostale izjave, ki jih opredeljuje uredba, še dve leti po unovčitvi bona.
Kot v preteklosti, tudi po novem velja, da v primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Prav tako niso dovoljene posebne, ločene ponudbe paketov z boni, temveč se morajo boni obravnavati kot plačilno sredstev za storitve po običajnem ceniku ponudnika storitev. Ponudnik storitve pa lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev, kar je novost. Upravičenec lahko svoj bon izkoristi tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev, a v skupni vrednosti do največ 100 eurov oziroma 50 eurov dobroimetja.
Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. ZIUPGT je izrecno uredil še morebitne zlorabe bonov in povračila upravičencem, katerih boni so bili neupravičeno izkoriščeni. V primeru da TIRS s pravnomočnim aktom ugotovi, da je pri unovčitvi bona prišlo do neupravičene uporabe s strani ponudnika storitve ali tretje osebe v škodo upravičenca, TIRS posreduje podatke o pravnomočnih aktih na FURS. FURS na podlagi pravnomočnega akta o ugotovljeni neupravičeni uporabi bona vrednost takšne unovčitve bona vrne upravičencu kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. V primeru, da je rok za unovčenje bona potekel, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik storitve ali tretja oseba, pri katerem je bila ugotovljena zloraba oz. neupravičena uporaba bona.
4. Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov
(1)Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delno povračilo), kar vsebuje kongresni turizem in organizacijo prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov (v nadaljnjem besedilu: dogodek), vključuje povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov zaradi omejene izvedbe dogodkov iz tega člena. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10.000 eurov.
(2) Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021.
(3) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so le tisti stroški, ki so upravičencu iz 34. člena tega zakona nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov.
(4) Obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka iz tega člena je od 13. marca 2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno.
(5) V osnovo za izračun višine delnega povračila iz prvega odstavka tega člena se ne všteva davek na dodano vrednost..
5. Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov za prejeto pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021
Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov oziroma o previsoko prejeti pomoči je vezan na rok za oddajo davčnega obračuna za leto 2021.
Upravičenec, ki je uveljavljal pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
Vir:
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Priloge:
1. Odredba zaposlenemu na skrajšani delovni čas - vzorec
2. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)
| 1-_odredba_o_čakanjanju_na_delo_doma_zaradi_izrednih_ukrepov_-_koronavirus.docx |
| ziupgt-14.7.2021.pdf |
| 19-07-21_08-59-57_pogosta_vprasanja_interventni_ukrepi_pkp9.docx |
