Novost v zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – Osebno dopolnilno delo

Posamezniki, ki opravljajo osebno dopolnilno delo bodo od 1.1.2015 dalje obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani ali (če so obvezno zavarovani že drugje) zavarovani za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Poleg zavarovanja pa novost preprečuje sivo ekonomijo in delo na črno. Delo lahko opravlja vsak, ki je v delovnem razmerju, brezposeln ali upokojen.

Kaj šteje kot osebno dopolnilno delo? 

Občasna pomoč v gospodinjstvu, varovanje otrok, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter njihova prodaja in podobno.

Novost osebnega dopolnilnega dela je vrednotnica v vrednosti devetih evrov. Znesek pokrije naročnik  ali izvajalec, odvisno od vrste dela oziroma znanosti naročnika. Od tega zneska bo sedem evrov namenjenih za pokojninsko zavarovanje, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje. Ena vrednotnica bo osebi, ki opravlja osebno dopolnilno delo prinesla en dan pokojninske dobe. Vrednotnico bo možno kupiti preko spletnega portala ali na upravni enoti.

Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja javiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Priglasi pa ga lahko le če njegovi letni prihodki ne bodo presegali minimalne letne plače iz preteklega leta. To lahko stori preko portala ali na upravni enoti. Svoje dohodke je nato dolžan trimesečno napovedovati pri davčnem uradu. Od 1.1.2015 bo na voljo javen in brezplačen seznam podatkov o osebah, ki opravljajo tovrstno delo.

Ključni  namen vpeljave vrednotnic je preprečevanje sive ekonomije in preprosta ureditev osebnega dopolnilnega dela, poleg tega pa tudi večja varnost tistih, ki ga opravljajo.

Vir: - AJPES: Osebno dopolnilno delo
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: Osebno dopolnilno delo po 1.1.2015

V državnem zboru sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost s 1.1.2015 prinaša spremembe na področju DDV glede obdavčitve telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev, opravljenim osebam, ki niso davčni zavezanci.

Opravljene storitve bodo obdavčene v kraju prejemnika teh storitev oziroma pri naročniku, kjer ima ta oseba sedež, stalno ali običajno prebivališče. Izvajalci tovrstnih storitev bodo morali tako v vsaki državi članici, iz katerih prihajajo njihovi naročniki, ki niso davčni zavezanci, pridobiti identifikacijsko številko za DDV in s tem obračunavati in plačevati DDV v vseh državah članicah, kjer so registrirani, ali pa se prijaviti v t.i. posebno ureditev.

Primer: Slovenski davčni zavezanec proda anti-virus program preko spletne strani fizični osebi na Hrvaško in fizični osebi v Italijo.

V tem primeru mora od opravljenih storitev obračunati tako hrvaški kot italijanski DDV. S prijavo v posebno ureditev »vse na enem mestu« pa se lahko izogne obveznostim pridobitve identifikacijske številke v obeh državah.

Posebna ureditev »vse na enem mestu«  - mini VEM z namenom poenostavitve omogoča davčnim zavezancem, da uporabljajo le eno DDV številko  znotraj EU. Urejen bo elektronski portal, iz katerega bodo obračuni, v katerem bodo zavezanci jasno specificirali storitve po državah članicah, avtomatično preneseni tistim, v katere so bile dobavljene storitve. Obdavčitev storitev pa bo obdavčena po stopnji, ki jo uporablja država članica potrošnje.

Obračun DDV mora davčni zavezanec vsako koledarsko trimesečje predložiti davčnemu organu v elektronski obliki. S tem obveznost za plačilo DDV nastane v državi članici potrošnje, davek pa plača davčni zavezanec, ki državam članicam nakaže pripadajoče zneske, točno opredeljene v obračunu. Le to mora storiti do poteka roka za predložitev obračuna (20 dni po poteku obračunskega obdobja).

Pri nas se torej lahko v posebno ureditev vključijo vsi davčni zavezanci, ki imajo sedež svoje dejavnosti ali poslovno enoto v Sloveniji in zgoraj navedene storitve opravljajo v drugih državah članicah osebam, ki niso davčni zavezanci in nimajo sedeža oziroma bivališča v Sloveniji. Vključitev je možna že od 1.10.2014 dalje.

 
Vir: Ministrstvo za finance: Novosti na področju DDV glede obdavčitve telekomunikacisjkih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev

Obvezno pošiljanje e-računov v javni sektor

S spremembami v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike bodo morali od 1.1.2015 dalje vsi proračunski uporabniki (v nadaljevanju PU) prejemati in izdajati  račune in z njimi povezane dokumente  v elektronski obliki. To pomeni, da bodo morali vsi, ki poslujejo z njimi za opravljene storitve in dobavljeno blago pošiljati e-račune. 

E-račun je račun, ki ga izdajatelj izda svojemu dolžniku za dobavljeno blago ali izvedeno storitev v elektronski obliki, katera enakovredno zamenjuje papirnato obliko.  Prednosti e-računa so zagotovo hitrejše in varnejše poslovanje, večja preglednost in nadzor nad računi, natančnost, saj je verjetnost zaradi avtomatskega prevzema računa napak manjša,  enostavnost kot tudi manjša poraba papirja in s tem nižji stroški poslovanja. Največji prihranki pa bodo prav gotovo pri obdelavi računov in pri njihovi elektronski hrambi. 

Fizične in pravne osebe bodo e-račune lahko pošiljale:

- preko bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov,
- preko ponudnikov elektronske poti s katerimi ima Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju UJP) sklenjene pogodbe,
- preko portala UJP e-račun.

Slednji je namenjen izdajateljem, ki v javni sektor oziroma proračunskim uporabnikom na letni ravni pošljejo manjše število e-računov (trenutno omejeno število je 5 računov), prek svoje banke ali procesorja ne morejo posredovati e-računov ali pa ne razpolagajo s tehnično podporo za pripravo le teh. 

Vsi PU bodo tako prejemali in izdajali e-račune preko sistema UJP,  neposredno pošiljanje e-računov ne bo dovoljeno oziroma bo kaznivo. 

Datum 1.1.2015 je vezan le na datum prejema računa, kar pomeni, da 31.12.2014 PU lahko prejme račun še v papirnati obliki, že naslendnji dan,  1.1.2015 pa mora tako prejet račun zavrniti. 

Cilj obveznega pošiljanja  e-računov v javni sektor je med drugim spodbuditi tudi zasebni sektor k maksimalnemu obsegu uporabe e-računov in s tem prispevati k racionalnejšemu poslovanju. Na Upravi za javna plačila menijo, da bo čez nekaj let v Sloveniji kar 70 % poslovanja pokritega z e-računi. 


Vir: - Ministrstvo za finance: Eračun - proračunski uporabniki 
- Ministrstvo za finance: S 1.1.2015 obvezno pošiljanje računov v javni sektor v elektronski obliki