Glede na aktualnost izročevanja poslovnih daril, objavljamo odsek iz dursovega pojasnila glede priznavanja stroškov za poslovna darila.
Če pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot odhodek prizna v višini 50 %. Če pravna oseba ali fizična oseba darilo daje zaposlenim ali njihovim družinskim članom, je strošek tega darila lahko davčno priznan odhodek, če je obdavčen po ZDoh-2 kot boniteta, sicer pa stroški za darila štejejo med davčno nepriznane odhodke.
Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. V primeru, ko je novoletno darilo otroku izplačano v denarju, izplačevalec tega ni dolžan nakazati na transakcijski račun.
V skladu z 31. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) se darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji štejejo kot strošek reprezentance. V primeru, da pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2) daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance. Ta se v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDDPO-2 kot odhodek prizna v višini 50 %. Za strošek reprezentance štejejo darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Najpomembnejše pravilo je, da lahko stroški reprezentance nastanejo le ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Pod pojmom poslovni partner je razumeti pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje ali je poslovno sodeloval ali pa bo poslovno sodeloval.
Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se darilo obdavči kot drug dohodek po tem zakonu, če ne gre za darilo iz 3. točke 19. člena ZDoh-2 oziroma darilo ne velja za: dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premoženja, dohodek iz kapitala. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posamezno darilo, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.
Vir: Ministrstvo za finance: Novi zakon o davku na dediščine in darila - bistvene novosti in spremembe
Če pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance, ki se kot odhodek prizna v višini 50 %. Če pravna oseba ali fizična oseba darilo daje zaposlenim ali njihovim družinskim članom, je strošek tega darila lahko davčno priznan odhodek, če je obdavčen po ZDoh-2 kot boniteta, sicer pa stroški za darila štejejo med davčno nepriznane odhodke.
Izjemo predstavljajo darila, ki jih delodajalec podari otroku delojemalca v mesecu decembru. Vrednost darila se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če ta ne presega 42 evrov. Navedeno velja za darilo otroku do starosti 15 let. V primeru, ko je novoletno darilo otroku izplačano v denarju, izplačevalec tega ni dolžan nakazati na transakcijski račun.
V skladu z 31. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) se darila ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji štejejo kot strošek reprezentance. V primeru, da pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost (tudi za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, se v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDoh-2 pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2) daje darilo poslovnim partnerjem, se to darilo obravnava kot strošek reprezentance. Ta se v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDDPO-2 kot odhodek prizna v višini 50 %. Za strošek reprezentance štejejo darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Najpomembnejše pravilo je, da lahko stroški reprezentance nastanejo le ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji. Pod pojmom poslovni partner je razumeti pravne in fizične osebe, s katerimi davčni zavezanec poslovno sodeluje ali je poslovno sodeloval ali pa bo poslovno sodeloval.
Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 se darilo obdavči kot drug dohodek po tem zakonu, če ne gre za darilo iz 3. točke 19. člena ZDoh-2 oziroma darilo ne velja za: dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek iz premoženja, dohodek iz kapitala. Pri tem se v davčno osnovo ne všteva posamezno darilo, če njegova vrednost ne presega 42 evrov oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, ne presega 84 evrov.
Vir: Ministrstvo za finance: Novi zakon o davku na dediščine in darila - bistvene novosti in spremembe