Uvozniki blaga iz tujine v letu 2016 lahko pričakujejo spremembe pri obračunavanju in plačevanju davka na dodano vrednost. Na finančnem ministrstvu so predlagali, da se davek na dodano vrednost ne bi več plačeval kot uvozna dajatev neposredno ob uvozu blaga, ampak preko DDV obračuna.

To za uvoznike pomeni tako administrativno poenostavitev kot finančno razbremenitev, saj jim ne bo treba več financirati uvoznega DDV. Koristi bodo imela predvsem velika uvozna podjetja in neto izvozniki, saj jih uvoz ne bo več finančno obremenjeval, opravil se bo le poračun.

Trenutno se DDV ob uvozu pobira kot uvozna dajatev. Plačuje se v skladu s carinskimi predpisi, obračuna ga carinski organ. Davčni zavezanec odbitek lahko uveljavi preko obračuna DDV. Po spremembi pa bodo davčni zavezanci v istem DDV obračunu za posamezno obdobje prikazali obračunani DDV in hkrati uveljavljali odbitek DDV.

Zakon naj bi stopil v veljavo 1.1.2016, uporabljati pa naj bi se začel kasneje, 1.7.2016, po prilagoditvi vseh informacijskih sistemov. 

Vir: Ministrstvo za finance: Zakon o spremembah zakona o davku na dodano vrednost

Državni zbor RS je julija sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov, ki predvideva uvedbo t.i. davčnih blagajn. Sistem naj bi zaživel 2. januarja 2016.

Zavezanec bo moral ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa ter ga izročiti kupcu oziroma naročniku storitve. Račun mora biti izdan najkasneje ob opravljeni dobavi in prejemu gotovine. Zavezanci, ki izdajo le manjše število računov pa bodo le te lahko izdali preko aplikacije na portalu eDavki.

Trenutno so v veljavi t.i. virtualne davčne blagajne, ki vsebujejo program, katerega cilj je onemogočiti brisanje računov, a te niso neposredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Davčne blagajne pa omogočajo prenos podatkov v realnem času oziroma aktivno upravljanje podatkov in spremljanje morebitnih odstopanj. Blagajne bodo preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Finančna uprava bo posamezni izdani račun pri plačilu z gotovino potrdila in shranila njegove podatke. Sistem bo tako omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi z namenom iskanja poskusov prikrivanja prihodkov in omejevanja sive ekonomije.

Blagajne bodo obvezne za vse ponudnike blaga in storitev pri katerih je mogoče plačevati z gotovino. Potrebovali bodo ustrezno elektronsko opremo, ki bo imela vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom in omogočala podpisovanje sporočil s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Fursu bo potrebno predložiti tudi podatke o poslovnih prostorih na podlagi katerega ob kasnejšem nadzoru lahko ugotovijo kje je bil posamezni račun izdan.

Zavezanec bo tega postopka oproščen le v primeru, da se njegova elektronska naprava ne bo mogla povezati s centralnim informacijskim sistemom Fursa, zaradi izpada sistema ali medmrežne povezave. V tem primeru bo moral račune izdati z uporabo vezane knjige računov in jih nato v dveh dneh potrditi na Fursu.

Obenem gre za informacijsko kampanjo za osveščanje kupcev, da je račun vedno potrebno vzeti in shraniti po odhodu iz prostora prodajalca oziroma do izteka garancijske dobe. Na zahtevo pooblaščene osebe ga bo potrebno predložiti, v nasprotnem primeru grozi globa. Sistem bo omogočal dvojno kontrolo, saj bodo poleg finančne uprave tudi kupci lahko preverili ali je bil njihov račun ustrezno prijavljen finančni upravi. To bodo lahko storil preko mobilne aplikacije ali preko spletne strani finančne uprave.

Samo izvajanje v skaldu s tem zakonom bo mogoče že 1. decembra 2015, s čimer se zavezancem omogoči lažji prehod na nov način izdajanja računov. Predvideno pa je tudi dveletno prehodno obdobje, torej do konca leta 2017, v katerem bodo lahko zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v roku 10 dni potrdili preko aplikacije na portalu eDavki. 

Vir: Ministrstvo za finance: Davčne blagajne