Državni zbor je na izredni seji 11.11.2025 sprejel Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V času pisanja te novice še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
UPDATE - zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 19.11.2025.
ZIMSKI REGRES
Z zakonom se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci. Zimski regres znaša 639 evrov in bo izplačan do 18. decembra 2025. Izplačilo zimskega regresa v višini ½ minimalne plače (oz. sorazmernega dela) se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino niti v osnovo za prispevke.
Predvideno je, da bo izplačilo in oddaja REK-O obrazca omogočena šele v zadnjih dneh novembra.
S prehodno določbo se za leto 2025 določa izjema od tega pravila, in sicer lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo za leto 2025 – in sicer do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
S prehodno določbo pa se določa še ena izjema – delodajalcu se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča kasnejši rok izplačila 3/4 višine zimskega regresa za leto 2025. Delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, se omogoča, da lahko za leto 2025 izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek zimskega regresa (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026.
Prenova ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Cilj predlaganih sprememb v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanjem motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. V nadaljevanju so povzete glavne spremembe, ki jih prinaša zakon:
Vir:
gov.si
ozs.si
UPDATE - zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 19.11.2025.
ZIMSKI REGRES
Z zakonom se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci. Zimski regres znaša 639 evrov in bo izplačan do 18. decembra 2025. Izplačilo zimskega regresa v višini ½ minimalne plače (oz. sorazmernega dela) se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino niti v osnovo za prispevke.
Predvideno je, da bo izplačilo in oddaja REK-O obrazca omogočena šele v zadnjih dneh novembra.
S prehodno določbo se za leto 2025 določa izjema od tega pravila, in sicer lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo za leto 2025 – in sicer do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
S prehodno določbo pa se določa še ena izjema – delodajalcu se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča kasnejši rok izplačila 3/4 višine zimskega regresa za leto 2025. Delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, se omogoča, da lahko za leto 2025 izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek zimskega regresa (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026.
Prenova ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
Cilj predlaganih sprememb v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanjem motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. V nadaljevanju so povzete glavne spremembe, ki jih prinaša zakon:
- zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov;
- zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance;
- prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih);
- spremembo načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (upoštevajo se tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja) ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem.
- Normirani odhodki ostanejo nespremenjeni, za t.i. polne normirance 80% prihodkov do 60.000 EUR ter 0% nad 60.000 EUR. Za t.i. popoldance do 12.500 EUR 80% nad 12.500-30.000 40% ter nad 30.000 EUR 0%
Vir:
gov.si
ozs.si
| zakon_zpzr_11.11.2025.pdf |
