Državni Zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim se spreminjajo pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov.ZPZR je bil v Uradnem listu RS objavljen 19. novembra 2025 (Uradni list RS, št. 91/25), veljati pa je začel 20. novembra 2025. Novosti iz ZPZR veljajo že za davčno leto 2026.
I. Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkovSkladno s tretjim odstavkom 6. člena ZPZR se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec, ki bo za leto 2026 želel preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo to lahko storil pod pogojem, da njegovi prihodki ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v letu 2025:

• ne bodo presegali 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), ali
• ne bodo presegali 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev;
• ne bodo presegali 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 evrov), ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primerih zavezancev iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (kmečka gospodinjstva, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih/normiranih odhodkih)

Bistvena novost: S tretjim odstavkom 6. člena ZPRZ se za vstop v sistem normiranih odhodkov dodaja tudi nov pogoj, in sicer davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne bodo mogli priglasiti zavezanci, ki so v določenem obdobju pred priglasitvijo prenehali opravljati dejavnost oziroma so izstopili iz sistema normiranosti. Kot določa tretji odstavek, lahko zavezanec priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva (poleg tega morajo biti izpolnjeni tudi prihodkovni pogoji). V prehodnih določbah, in sicer v drugem odstavku 20. člena ZPRZ, je dodatno določeno, da se omenjena določba uporablja za vse izstope iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, za vsa prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma za vsa prenehanja ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 od 1. januarja 2026 dalje. Drugače povedano, zavezanec bo lahko (ponovno) vstopil v sistem normiranosti (ob izpolnjevanju prihodkovnega pogoja), če je izstopil iz sistema normiranih odhodkov oz. prenehal opravljati dejavnost v letu 2025 ali prej.

Primeroma to pomeni, da zavezanec, ki bo 10. januarja 2026 prenehal z opravljanjem dejavnosti (zaprtje s.p., deregistracija sobodajalstva, ipd.), nato pa bo s 1. junijem 2026 ponovno registriral dejavnost, normiranosti ne bo mogel priglasiti. Glede na določbo tretjega odstavka, bo omenjeni zavezanec normiranost lahko priglasil (ob predpostavki, da bo dejavnost kontinuirano registrirana celoten čas), šele s 1. januarjem 2032.

II. Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov Skladno s trinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ, mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:

• 120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih  (»redni s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»popoldanski s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«),
• 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

Navedeni pogoji se tako upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.
Novost: Skladno s štirinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ se pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let, upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec sicer ni opravljal dejavnosti, se pa v takem primeru šteje, da so prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v tem davčnem letu enaki nič. 
Navedeno pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje iz trinajstega odstavka, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov. Primeroma to pomeni, da bo zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 evrov prihodkov, za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.
Izračun (registracija 1. 6. 2025):
-    0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
-    110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)
Povprečje dveh zaporednih let: 0 eur (2024) + 110.000 eur (2025) = 55.000 evrov

Zavezanec bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, ker presega povprečje 50.000 evrov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih. 

III. Sprememba davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov Sedmi člen ZPRZ prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Nova, progresivna davčna lestvica bo veljala za davčne obračune za leto 2026 in naprej, in sicer:
​
- Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).
- Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 33.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 33.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 33.000 evrov).
-    Pri zavezancih iz šestega odstavka prejšnjega člena dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2, na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).
Primer: Zavezanec v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev (tako imenovani redni s.p.)
Izračun priznanih normiranih odhodkov skladno z 59. členom ZDoh-2:
80 odstotkov do 60.000 evrov = 60.000*0,8 = 48.000 evrov normiranih odhodkov
0 odstotkov nad 60.000 evrov = 70.000*0 = 0 evrov normiranih odhodkov
Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 evrov
Izračun davčne osnove
Prihodki po pravilih o računovodenju – priznani normirani odhodki = Davčna osnova 
130.000 evrov – 48.000 evrov = 82.000 evrov
Izračun dohodnine
20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov = 72.000*0,2 = 14.400 evrov
35 odstotkov nad davčno osnovo 72.000 evrov = 10.000*0,35 = 3.500 evrov
Zavezanec v konkretnem primeru pri prihodkih 130.000 evrov plača 17.900 evrov dohodnine.

Vir:
gov.si

Državni zbor je na izredni seji 11.11.2025 sprejel Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V času pisanja te novice še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
UPDATE - zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 19.11.2025.
 
ZIMSKI REGRES
 
Z zakonom se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci. Zimski regres znaša 639 evrov in bo izplačan do 18. decembra 2025. Izplačilo zimskega regresa v višini ½ minimalne plače (oz. sorazmernega dela) se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino niti v osnovo za prispevke.
 
Predvideno je, da bo izplačilo in oddaja REK-O obrazca omogočena šele v zadnjih dneh novembra.
 
S prehodno določbo se za leto 2025 določa izjema od tega pravila, in sicer lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo za leto 2025 – in sicer do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
 
S prehodno določbo pa se določa še ena izjema – delodajalcu se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča kasnejši rok izplačila 3/4 višine zimskega regresa za leto 2025. Delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, se omogoča, da lahko za leto 2025 izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek zimskega regresa (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026.
 
Prenova ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
 
Cilj predlaganih sprememb v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanjem motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. V nadaljevanju so povzete glavne spremembe, ki jih prinaša zakon:

• zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov;
• zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance;
• prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih);
• spremembo načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (upoštevajo se tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja) ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem.
• Normirani odhodki ostanejo nespremenjeni, za t.i. polne normirance 80% prihodkov do 60.000 EUR ter 0% nad 60.000 EUR. Za t.i. popoldance do 12.500 EUR 80% nad 12.500-30.000 40% ter nad 30.000 EUR 0% 

Vir:
gov.si
​ozs.si

"Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, bodo morali za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV.
Prvič, torej najpozneje do konca avgusta 2025, če imajo določeno mesečno davčno obdobje, oziroma oktobra 2025, če imajo določeno trimesečno davčno obdobje. Finančna uprava pripravlja rešitve za enostavnejšo izpolnitev te obveznosti za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja. Davčnim zavezancem, ki bodo predložili evidence najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev, bo Finančna uprava tudi predizpolnila obračun DDV.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV.
Posredovanje evidenc bo možno na naslednje načine:

• iz računovodskih portalov, ki bodo podpirali oddajo preko namenskih spletnih storitev Finančne uprave,  
• uvoz pripravljenih zip datotek preko portala eDavki,
• za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja tudi preko MiniBlagajne, če bodo izkoristili možnost vodenja evidenc v tej aplikaciji.

Za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja bo vodenje evidenc možno tudi v MiniBlagajni, brezplačni programski podpori Finančne uprave za izdajanje računov. S pomočjo te rešitve bodo davčni zavezanci poleg računov, izdanih preko MiniBlagajne ali računov izdanih iz vezane knjige računov in davčno potrjenih preko MiniBlagajne (podatki o teh računih se bodo avtomatsko prenašali v evidenco), v program evidentirali tudi podatke o drugje izdanih računih in podatke o prejetih računih.
Za davčnega zavezanca, ki bo predložil evidenci najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, bo davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavil predizpolnjen obračun DDV, če davčni zavezanec sam še ne bo predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje.
Vse aktualne informacije in podrobnosti, ki jih Finančna uprava redno posodablja, so dostopne na naslednjih povezavah: 

• Podrobnejši opis: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV (docx, 331 KB).
• Pogosta vprašanja in odgovori: Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV (docx, 249 KB).
• Tehnična dokumentacija: Spletni servis za sprejem KIR KPR (docx, 485 KB)."

VIR:
GOV.SI

Spodaj objavljamo članek iz financ glede problematike normiranih s.p.-jev in povezanih oseb. 

"Kaj bo Furs preverjal, če boste imeli s soprogom ali, na primer, sestro normirani s. p. s podobno dejavnostjo, in kakšno dokumentacijo jim pripravite ob obisku; pazite tudi, če imate poleg normiranega s. p. tudi d. o. o.
Z novim letom so začela veljati strožja pravila za normirance in mnogi že razmišljajo, kako bodo poslovali. Bodo del dejavnosti prenesli na povezano osebo? O tem razmišljajo mnogi. A pozor: to ni vedno dovoljeno. Svetujemo, kaj morate narediti, če ima tudi vaš soprog normirani s. p. in vas obiščejo inšpektorji Fursa. Ali pa, če imate poleg normiranega s. p. tudi vi ali z vami povezana oseba družbo z omejeno odgovornostjo z isto dejavnostjo. Velja namreč obrnjeno dokazno breme. Po domače: vi morate Fursu dokazati, da ne grešite, in ne Furs vam, da grešite.
Če torej sodite med tiste, ki imate več kot 60 tisoč evrov prihodkov na leto (popoldanci več kot 30 tisoč), in bi morali zaradi strožjih pravil prihodnje leto izstopiti iz sistema normirancev, že delate načrte, kaj se vam splača prihodnje leto. Takšnih normirancev je po naših izračunih okoli 15 tisoč, vseh pa okoli 86 tisoč.
Vprašanj glede tega, kako danes, ob strožjih pogojih, poslovati naprej, je precej, odgovorov pa skoraj toliko kot podjetnikov. Nekaterim se splača odpreti običajni s. p., kjer boste davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih odhodkov, obdavčeni pa boste po dohodninski lestvici. Ne nazadnje lahko uveljavljate osebne olajšave, na primer za vzdrževane družinske člane, in poslovne olajšave, denimo za naložbe.
Drugi se bodo odločili, da odprejo d. o. o. Torej si bodo izplačevali plače, ob izplačilu neto dobička pa bi morali plačati tudi 25-odstotni davek na dividende.
Spet tretji razmišljajo, da bi posel razdelili med dve osebi. To se morda sliši najbolj enostavno, a je v veliko primerih sporno, ne pa vedno. V nadaljevanju vam pojasnjujem, na kaj pazite in kakšna so nova pravila igre.


Kdaj boste morali ven iz sistema
Za lažje razumevanje obnovimo, kaj velja po novem:

1. Meja za priznavanje normiranih odhodkov se letos niža s sto na 60 tisoč evrov oziroma za popoldanske s. p. s 50 na 30 tisoč evrov letnih prihodkov.


2. Za obvezen izgon iz sistema velja prehodno obdobje. Poseben režim bo za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. Letos bodo vsi normiranci, tudi popoldanski, lahko ostali v sistemu po zdajšnjih pravilih (torej ostanejo v sistemu, če v dveh zaporednih letih niso presegli meje 300 tisoč evrov oziroma v povprečju 150 tisoč evrov na leto). Prihodnje leto bodo morali ven vsi, ki bodo letos presegli mejo 60 oziroma 30 tisoč evrov, leta 2027 pa vsi, ki bodo mejo 120 tisoč oziroma popoldanci 60 tisoč evrov presegli v dveh zaporednih letih.
3. Normiranec mora v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tako bo Furs lažje opazil tiste, ki jih bo sumil, da bi morali biti namesto kot podjetniki plačani po drugi pogodbi in biti obdavčeni, na primer, kot da gre za plačo.


Kaj gleda Furs?
Najpogosteje pri normirancih preverjajo višino davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma davčno osnovo, če je »normirani« s. p. registriran za DDV, pa opravijo tudi nadzor plačevanja DDV, sporočajo s Fursa. Glavno tveganje namreč je, da normiranci skrivajo prihodke in jih ne prijavljajo, da bi plačali manj davka, da ne bi bili zavezanci za DDV (meja je tudi 60 tisoč evrov prihodkov na leto) oziroma da bi sploh lahko ostali normiranci.
V nadzorih tako Furs preverja, ali zavezanec izpolnjuje pogoje, da lahko ugotavlja davčno osnovo kot »normiranec«. Pri tem pa so zelo pomembne tudi povezane osebe. Pri ugotavljanju pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki se namreč upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb, pri čemer se kot povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, v katerih imajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, najmanj 25-odstotni lastniški delež. Fizične osebe pa se štejejo kot povezane osebe, če gre za družinskega člana, torej zakonca (zunajzakonskega partnerja), prednika ali potomca ter zakonca prednika ali potomca oziroma njegovega zakonca, brate, sestre, polbrate, polsestre ter posvojence in posvojitelje.
Poleg tega preverjajo, ali bi moral biti normiranec (ali pa običajni podjetnik) pri svoji stranki v resnici zaposlen ali delati po podjemni pogodbi. Na udaru so tudi zdravniki, ki delajo pri zasebnikih. Več smo pisali v članku Fursova opozorila zdravnikom: Pazite, če delate kot podjetniki! Vlada glede teh predlaga tudi novo zakonodajo. Več v članku Ločevanje javnega in zasebnega: ministrstvo ne pričakuje velikega odliva zdravnikov.


Ali torej z normirancem povezana oseba ne sme biti normiranec? Kaj pa velja, če ima normiranec d. o. o.?
Ne. Zgornja omejitev enoznačno še ne pomeni, da z vami povezana oseba ne more biti s. p., normiranec. Prav tako ne pomeni, da ne sme opravljati enake dejavnosti. Boste pa morali, če Furs odredi nadzor, dokazati, da imata vsak svoj posel.
Danes, zaradi nižanja praga za normirance, mnogi razmišljajo, da bi, denimo, njihov zakonec tudi odprl normirani s. p. na svoje ime, čeprav bi šlo dejansko za posel prvega normiranca. To je prepovedano – Furs bo izvajal nadzore.
Če pa bi res vsak zase opravljala posel, bi Furs moral to dovoliti.
Podobno velja, če ima normiranec še družbo z omejeno odgovornostjo, opozarja davčni svetovalec Dušan Jeraj iz družbe iConsult. Prihodki bi se tudi v tem primeru lahko seštevali. Tako bi moral naš podjetnik na primer dokazati, da se njegov s. p. ukvarja z drugimi zadevami oziroma opravlja drugačno dejavnost kot denimo njegov d. o. o. Sporno je lahko tudi, če ima denimo d. o. o. z enako dejavnostjo kot normiranec soproga tega normiranca.


Konkretno: s čim lahko dokažete, da imate res vsak svoj posel, čeprav je dejavnost enaka?
Furs opozarja, da preverjajo, ali shema poslovanja (če gre za dva normiranca, povezani osebi, denimo) »temelji na tehtnih ekonomskih razlogih ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo. Postopek dokazovanja izpolnjevanja prihodkovnega pogoja v zvezi z obdavčitvijo z normiranimi odhodki ni posebej predpisan. V nadzoru se tako upoštevajo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.«
Bolj konkretno svetujeta davčna svetovalca iz Unije Nina Orehek Ručigaj in Omar Smajlović. Kako torej dokažete Fursu, kjer velja obrnjeno dokazno breme, da imata zakonca res vsak svoj posel?

• Zavezanci lahko dokazujejo neodvisnost poslovanja različno: z naravo posla, zgodovino izvajanja posla, strokovno izobrazbo oziroma kompetencami za opravljanje storitev, z vsebinsko razlago in obravnavo posameznih poslov, z izvorom strank, primerjanjem poslovanja in izdanih računov kot opravljeno storitvijo.
• Furs bo, kot pravita sogovornika, pozoren tudi na vsebinske vidike pri nadzoru. Torej – ali je njuna registrirana dejavnost enaka, ali je enak poslovni naslov, ali imata zakonca iste stranke. »Še posebej so izpostavljeni subjekti, ki izvajajo splošne poslovne storitve, brez pogodb, ki imajo iste predloge računov, skupne elektronske naslove, isto naravo dejavnosti, če gre za popoldanske s. p. ...«
• Ali imata zakonca, oba normiranca, lahko isto pisarno, si delita stroške za elektriko, imata pa seveda vsak svoj računalnik in svoje stranke? Sogovornika odgovarjata: »Delitev pisarne in stroškov, kot so stroški elektrike, je dovoljena in sama po sebi ni problematična, vendar mora biti jasno dokumentirano, kako so razdeljeni stroški, da se prepreči dvom o skupnem poslovanju. Posamezna okoliščina ni nujno problematična, problematičen je lahko skupek okoliščin, ki dajejo videz povezanosti.«

»Zavezanec oziroma vsak od njiju mora predložiti vse potrebne dokaze o obstoju neodvisne dejavnosti, da imata vsak svojo dejavnost. Davčni organ pa je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejetje zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek,« še dodajata davčna svetovalca."
​

Vir:
Finance

Spodaj objavljamo dokument od FURS-a za dohodninsko lestvico za leto 2025. Splošna olajšava znaša 5.260 EUR. 

Vir: FURS

Spodaj je naveden povzetek vlade na sprejet paket davčnih sprememb, ki bodo predvidoma začele veljati s 1.1.2025.

Z namenom privabljanja kadrov iz tujine uvajamo ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep, ki velja za Slovence in tuje državljane, bo možno koristiti do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih (namesto prej predvidenih petih letih) pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Ti kadri bodo lahko ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let, z ukrepom pa bomo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva.

Poleg tega želimo spodbuditi lastništvo delavcev v podjetjih. Olajšali bomo nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka. Naslavljamo tudi izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. V tem okviru med drugim zamikamo izračun davčne obveznosti od tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema, pri katerih smo v čim večji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost, razširili smo časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, prisluhnili pa smo tudi kmetom, saj bomo plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost izključili iz obdavčitve.

Z ukrepi v tretjem delu paketa pa naslavljamo nekatere druge politike in cilje. Prilagodili bomo obdavčitev sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Ob tem poudarjamo, da bo za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v veljavi ostala znižana stopnja DDV. Ta ukrep namreč ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.

Mejo za obvezni vstop v sistem davka na dodano vrednost zvišujemo na 60.000 evrov.
Vzpostavljamo tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu, na način, kot je že vzpostavljan v okviru davčnega potrjevanja računov. Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov, avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (za dobave, ki so oproščene obračunavanja DDV) in za avtomate, ki delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata.

S tem ukrepom bomo poenostavili in poenotili pravila glede prodaje prek avtomatov in omogočili učinkovitejši nadzor davčnega organa, to pa bo pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost gospodarskih panog, v okviru katerih je že sedaj obvezno davčno potrjevanje računov.

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, spreminjamo pogoje za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov.

V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.

Ob tem poudarjamo, da za del normirancev pogoje izboljšujemo, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50.000 evrov.
Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti tega sistema, smo predvideli tudi prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.

Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravljamo.

Vir: Ministrstvo za finance

V okviru napovedane združitve bank SKB d.d. in Nove KBM d.d. v OTP banko d.d. se lahko komitenti soočijo s spremembo številke plačilnega računa. Kljub tej spremembi imetniki računov nimajo nobenih dodatnih obveznosti do Finančne uprave.Banke bodo namreč same poskrbele za posredovanje novih številk plačilnih računov v Register transakcijskih računov, ki ga upravlja AJPES. Finančna uprava bo nato prejela te podatke neposredno iz omenjenega registra, kar pomeni, da komitentom ni treba samostojno obveščati Finančne uprave o spremembah.
Finančna uprava bo torej (v primeru uspešno izvedene združitve bank) dobila vse podatke o spremembah računov avtomatično iz Registra transakcijskih računov, zato zavezancem ni treba narediti ničesar.

Vir: GOV.SI

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je po predhodnem posvetu z vsemi ključnimi deležniki odločil za uskladitev zneska minimalne plače v višini 4,2 odstotka. V primerjavi z minimalno plačo v letu 2023, ki je znašala 1.203,36 evra bruto, bo nova minimalna plača višja za 50,54 evra. Nov znesek minimalne plače bo tako znašal 1.253,90 evra bruto.

Vir:
Racunovodja.com

Obrazec "NF–NarNesrece" je dostopen na spletnem portalu eDavki in v mobilni aplikaciji eDavki. Vložiti ga je treba najpozneje do 31. januarja 2024. Izjave ni mogoče vložiti v papirnati obliki.
Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F), ki je začel veljati 11. avgusta 2023, je prinesel denarno pomoč za samozaposlene. Upravičenec do pomoči za samozaposlene je oseba (samozaposleni, družbeniki in kmetje), ki je opravljala dejavnost najmanj od 1. julija 2023 do uveljavitve tega zakona in ji bodo prihodki iz dejavnosti zaradi posledic poplav in plazov v avgustu 2023 upadli za najmanj 25 % v letu 2023 glede na leto 2022.
​
Opozarjamo tudi, da je kot pogoj za izplačilo določeno tudi, da upravičena oseba na dan oddaje izjave nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ v višini 50 evrov ali več in ima predložene vse obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let do dne oddaje vloge.
Višina pomoči je odvisna od posamezne kategorije upravičencev, in sicer znaša:

• 1200 evrov na mesec za samozaposlene;
• 760 evrov na mesec za samozaposlene v kulturi, ki so v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo registrirani v razvidu samozaposlenih v kulturi in imajo pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz proračuna Republike Slovenije;
• 1020 evrov na mesec za kmete, ki so oproščeni plačila prispevkov delodajalcev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Poudarjamo, da bo izjavo za izplačilo potrebno oddati za vsak mesec posebej. Če bo zavezanec želel izplačilo za vseh pet mesecev, bo moral oddati 5 izjav. Izjava se lahko vloži za pretekli mesec oziroma za že pretekle mesece.
Obrazec "NF–NarNesrece" mora biti preko eDavkov (splet ali mobilni telefon) vložen do 31. januarja 2024

• Če bo izjava vložena do 30. septembra 2023 za avgust, bo nakazan denar na transakcijski račun 10. oktobra 2023,
• Če bo izjava vložena od 1. oktobra 2023 do 31. oktobra 2023 za avgust in/ali september, bo nakazan denar na transakcijski račun 10. novembra 2023,
• Če bo izjava vložena od 1. novembra 2023 do 30. novembra 2023 za avgust in/ali september in/ali oktober bo nakazan denar na transakcijski račun 10. decembra 2023.
• Če bo izjava vložena od 1. decembra 2023 do 31. decembra 2023 za avgust in/ali september in/ali oktober in/ali november, bo nakazan denar na transakcijski račun 10. januarja 2024.
• Če bo izjava vložena od 1. januarja 2024 do 31. januarja 2024 za avgust in/ali september in/ali oktober in/ali november in/ali december, bo nakazan denar na transakcijski račun 10. februarja 2024.

Na spletni strani Finančne uprave je objavljenih več informacij o denarni pomoči za samozaposlene. Podrobnejše informacije pa so objavljene tudi med pogostimi vprašanji in odgovori.

Vir: ​GOV.SI

Podajamo nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV).

• Davčni zavezanec predloži napoved za odmero DMV davčnemu organu na obrazcu DMV-N in sicer elektronsko prek sistema eDavki. Fizične osebe lahko predložijo obrazec DMV-N prek sistema eDavki s prijavo z uporabniškim imenom in geslom. V posebnem videu so predstavljena navodila prve registracije v eDavke.
• V eDavkih se prijavite na eVročanje dokumentov Finančne uprave (FURS). Na ta način boste v eDavke sprejeli odločbo takoj, ko bo izdana. Pošiljanje po navadni pošti namreč traja nekaj dni. Ker je pomembno, da ste pravočasno seznanjeni z vsebino dokumentov, pri prijavi v eVročanje nujno sporočite vaš elektronski naslov, na katerega vas bomo obvestili o prejetem dokumentu Finančne uprave.
• Ko oddajate napoved, pazite, da priložite vse potrebne dokumente. Najmanj so to račun ali kupoprodajna pogodba, homologacija in tuje prometno dovoljenje.
• Ko prejmete odločbo, DMV čim prej plačajte. Pri tem pazite na pravilen sklic in ostale podatke iz plačilnega navodila. Le tako bodo lahko stekli nadaljnji postopki, povezani z registracijo.
• Napoved vlagajte pri finančnih uradih, ki imajo v obravnavi manj zadev. V spodnji preglednici so navedeni povprečni čakalni časi za izdane odločbe za odmero DMV v mesecu oktobru 2023 po posameznih uradih (FU). Na obrazcu napovedi DMV v eDavkih lahko izberete finančni urad, za katerega želite, da bo obravnaval vašo vlogo. Če ne izbere nič, bo vašo vlogo obravnaval finančni urad, ki je pristojen po vašem bivališču oziroma sedežu podjetja.

​
VIR:
​GOV.si