Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) je bila 1. januarja 2026 za delodajalce uvedena obveznost kolektivnega dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Obveznost velja za delodajalce, ki imajo 1. januarja 2026 zaposlenih več kot deset delavcev in za svoje zaposlene nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
V okviru kolektivnega dogovarjanja med delodajalcem in pri njem zaposlenimi delavci lahko pride do dogovora, da bo delodajalec za delavce oblikoval in financiral kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje (sklenitev pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja) ali pa da do tega dogovora ne pride. 
Pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in pri njem zaposleni delavci. V imenu delavcev odloča reprezentativni sindikat pri delodajalcu, če ga ni, odloča svet delavcev, če ni obojega, odločajo delavci neposredno na zboru delavcev ali s posebno pisno izjavo. Za mikro družbe velja, da je pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta sklenjena, ko je sprejet sklep poslovodstva družbe o oblikovanju pokojninskega načrta. 
Pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja vsebuje zlasti pogoje za vključitev, višino vplačila ali način izračuna višine vplačila, izbranega izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja in druge določbe, opredeljene v ZPIZ-2 (234. člen). 
Če v okviru kolektivnega dogovarjanja ne pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, delodajalec in predstavniki delavcev pri delodajalcu podpišejo izjavo, da ni prišlo do dogovora o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo delodajalec posreduje Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.
Kolektivno dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja morajo delodajalci opraviti najkasneje do 1. januarja 2028. Delodajalci, ki izpolnijo pogoj števila zaposlenih delavcev po 1. januarju 2026, pa morajo obveznost kolektivnega dogovarjanja izpolniti v roku dveh let od dneva izpolnitve pogoja števila zaposlenih delavcev.
 
 
Priporočila delodajalcem

• Delodajalci naj čim prej začnejo dogovarjanje s predstavniki delavcev (reprezentativni sindikat, svet delavcev) o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, o višini vplačil in o izvajalcu dodatnega pokojninskega zavarovanja.
• Strokovno pomoč pri kolektivnem dogovarjanju glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja nudijo izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja.
• Vzpostavitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja prinaša prednosti tako za delodajalca kot za delavce. 
• Vplačani prispevki delodajalcu znižujejo davek na dohodek pravnih oseb in niso obremenjene s prispevki za socialno varnost. Delodajalci imajo konkurenčno prednost na trgu dela in delavcem zagotovijo dodatno pokojnino po upokojitvi.
• Za delavce vplačila delodajalca v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavljajo vrsto dodatnega plačila za delo (mesečna nakazila vplačil na osebne račune dodatnega pokojninskega zavarovanja), ki so namenjena za dodatno pokojnino. Delavci s kolektivnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem lahko tudi sami varčujejo in če delodajalec ni izkoristil celotne davčne olajšave, lahko koristijo preostali del, ki jim zniža plačilo dohodnine.

​Vir: gov.si

7. marca 2026 je začela veljati novela ZPZR-A, ki določa blažje pogoje za vstop oziroma ohranitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Uporablja se že v letu 2026. Med drugim je bila odpravljena tudi 5 letna prepoved vstopa v sistem normiranosti zaradi prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma izstopa iz sheme normiranih odhodkov.26. februarja 2026 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (novela ZPZR-A), ki je začela veljati 7. marca 2026.
Katere spremembe prinaša novela ZPZR-A? Sprememba limitov za vstop v sistem normiranih odhodkovS spremembo tretjega in četrtega odstavka 6. člena ZPZR-A se spreminjajo pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov, in sicer lahko po novem zavezanci priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom ne presega:

• 120.000 evrov in je bil v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
• 50.000 evrov in v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem letu ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega,
• 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (je bil v predhodnih dveh letih eno leto obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega, drugo leto pa ne).

S spremembo je bila tako odpravljena določba ZPZR, ki je vsebovala 5 letno prepoved priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, v primeru izstopa iz sistema normiranosti oziroma v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti. Novost na področju limitov za vstop v sistem normiranih odhodkov je tudi, da se upošteva povprečje dveh zaporednih predhodnih davčnih let (pred spremembo se je namreč pri vstopu v normiranost upoštevalo le prihodke preteklega davčnega leta).
Spremenjen izračun limita za vstop v normiranost ob začetku opravljanja dejavnosti v primeru krajšega obdobja opravljanja dejavnosti v dveh predhodnih davčnih letihNov četrti odstavek 6. člena ZPZR določa pogoje za priglasitev normiranosti v primeru začetka opravljanja dejavnosti. Skladno z novim četrtim odstavkom 6. člena ZPZR, se pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pri zavezancu, ki je v kateremkoli od dveh zaporednih predhodnih davčnih letih pred tem davčnim letom opravljal dejavnost le del davčnega leta, povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih davčnih let pred tem davčnim letom, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, iz prejšnjega odstavka prilagodi sorazmerno glede na obdobje opravljanja dejavnosti v teh davčnih letih.
Primer:Zavezanec, ki je v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih v vsakem davčnem letu (2024 in 2025) posebej opravljal dejavnost 3 mesece (90 dni v vsakem davčnem letu), lahko za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v letu 2026 doseže maksimalne povprečne prihodke iz dejavnosti, ugotovljene po pravilih o računovodenju, v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih po formuli (gre za zavezanca, ki v teh dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega).
Izračun povprečja prihodkov za vstop v normiranost v konkretnem primeru:
(število dni opravljanja dejavnosti v letu 2024 in 2025 (90+90)) / (skupno število dni v letih 2024 in 2025 (365+365)) X (limit prihodkov iz tretjega odstavka, glede na vključenost v zavarovanje (50.000 evrov)) = (180 / 730) X 50.000 evrov = 12.328,77 evra.
Zavezanec v našem primeru bo lahko vstopil v sistem normiranih odhodkov, če povprečje njegovih prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih letih ne bo presegalo 12.328,77 evra.
Podrobnejša opredelitev pogoja »obvezno zavarovanje na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev«Določen je nov šestnajsti odstavek 6. člena ZPZR, ki sledi odločitvi Ustavnega sodišča št. U-I-43/24-17, z dne 13. novembra 2025. Po novem se šteje, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj devet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 75 odstotkov minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.
Navedeno pomeni, da bodo pogoji za priznavanje višjih normiranih odhodkov (in tudi limitov za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov) za razliko od preteklih let, izpolnjeni tudi v primeru:

• ko je zavezanec pol leta zavarovan za polni delovni čas iz naslova samozaposlitve, pol leta pa za polovični delovni čas (npr. za polovični pa iz naslova starševskega varstva), in tudi
• ko je zavezanec iz naslova samozaposlitve celotno leto zavarovan za 6 ur (2 uri pa iz drugega naslova).

Možnost naknadne priglasitve ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov zaradi omilitve pogojev po ZPZR-AV prvem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je do uveljavitve te novele oddal obračun (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil oziroma je izstopil iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, lahko ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026 do 31. marca 2026.
V drugem odstavku 4. člena novele ZPZR-A je določeno, da zavezanec, ki je letu 2026 do uveljavitve novele na novo začel opravljati dejavnost in ni priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev iz spremenjenega 6. člena novele ZPZR-A, lahko dopolni prijavo za vpis v davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 6. člena novele, vse v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 31. marca 2026.
Zavezance, ki v letu 2026 želijo ugotavljati davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov in:

• se nahajajo v položaju iz prvega odstavka 4. člena ZPZR ali
• so v letu 2026 do uveljavitve novele ZPZR-A na novo začeli opravljati dejavnost ter se nahajajo v položaju iz drugega odstavka 4. člena ZPZR,

pozivamo, da do 31. marca 2026 preko sistema eDavki oddajo lastni dokument (NF-LD), s katerim priglasijo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2026. Opozarjamo, da priglasitev sheme normiranih odhodkov v primerih iz 4. člena ZPZR-A po tem roku več ne bo mogoča.
Izenačitev pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v oddanih obračunih za leto 2025Do spremembe pogojev za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je prišlo v času oddajanja davčnih obračunov za leto 2025. Zavezanci, ki bodo v davčnih obračunih za leto 2025 označili, da želijo iz ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, preiti na način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bodo priglasitev normiranosti za leto 2026, lahko izvedli tako pod pogoji ZPZR (upoštevajo se prihodki iz dejavnosti samo preteklega davčnega leta) kot tudi pod spremenjenimi pogoji iz novele ZPZR-A (upošteva se povprečje prihodkov iz dejavnosti v preteklih dveh letih in njihova sorazmernost glede na število dni poslovanja v preteklih dveh letih).
Uporaba pogojev priglasitve normiranosti po določbah ZPZR je mogoča le do roka za predložitev davčnih obračunov za leto 2025, to je do 31. marca 2026. Po tem roku se bodo upoštevale izključno določbe, ki so bile uvedene z novelo ZPZR-A.
to edit.

Vir:
​gov.si

Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov
 
Državni zbor je sprejel Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki uvaja obvezno izmenjavo elektronskih računov med poslovnimi subjekti v Sloveniji. S tem omogočamo poenostavitev poslovanja in znižanje stroškov podjetij. Zakon bo začel veljati 1. januarja 2028, kar zagotavlja dovolj časa za prilagoditve.
 
Od 1. januarja 2028 bo za storitve, opravljene v Sloveniji, obvezna izmenjava e-računov za vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije, in za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Po tem datumu papirni računi pri poslovanju med podjetji ne bodo več dovoljeni, bodo pa dovoljeni pri poslovanju s potrošniki in tujimi podjetji.
 
Za potrošnike predlog zakona ne uvaja sprememb – podjetja jim bodo račune še naprej izdajala v papirni obliki, razen če se bodo s podjetji dogovorili za izdajo računa v elektronski obliki. Potrošniki bodo lahko kadarkoli preklicali soglasje za prejemanje e-računov in od poslovnega subjekta zahtevali, da jim račune pošilja v papirni obliki.
 
Ob tem poudarjamo, da je e-račun strukturiran elektronski dokument v obliki XML, ki omogoča popolno avtomatizacijo poslovanja. Račun v PDF obliki ni e-račun. Vizualizacija e-računa je skladno z zakonom obvezna samo za potrošnike.
Izmenjava e-računov bo potekala decentralizirano na štiri varne načine, in sicer prek:

• ponudnikov e-poti,
• lastnih sistemov za neposredno izmenjavo,
• mednarodnega omrežja PEPPOL in
• brezplačne aplikacije miniBlagajna za subjekte z manjšim obsegom poslovanja.

 
Vsi načini izmenjave bodo potekali prek varnih elektronskih poti. Pošiljanje prek e-pošte ne bo dovoljeno, razen ko bo prejemnik računa potrošnik.
 
Zakon ne predvideva poročanja o izmenjanih e-računih Finančni upravi Republike Slovenije. Način potrjevanja gotovinskih računov se ne spreminja, saj zakon ne posega v določbe Zakona o davčnem potrjevanju računov. Spreminja se torej le oblika računa – iz papirne v elektronsko.

Vir:
gov.si

Državni Zbor je 11. novembra 2025 na izredni seji sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), s katerim se spreminjajo pogoji za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov.ZPZR je bil v Uradnem listu RS objavljen 19. novembra 2025 (Uradni list RS, št. 91/25), veljati pa je začel 20. novembra 2025. Novosti iz ZPZR veljajo že za davčno leto 2026.
I. Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkovSkladno s tretjim odstavkom 6. člena ZPZR se spreminjajo prihodkovni pogoji za vstop v sistem normiranih odhodkov. Zavezanec, ki bo za leto 2026 želel preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih v ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, bo to lahko storil pod pogojem, da njegovi prihodki ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v letu 2025:

• ne bodo presegali 50.000 evrov (prej 30.000 evrov), ali
• ne bodo presegali 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev;
• ne bodo presegali 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 evrov), ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva, v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v primerih zavezancev iz drugega odstavka 47. člena ZDoh-2 (kmečka gospodinjstva, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih/normiranih odhodkih)

Bistvena novost: S tretjim odstavkom 6. člena ZPRZ se za vstop v sistem normiranih odhodkov dodaja tudi nov pogoj, in sicer davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne bodo mogli priglasiti zavezanci, ki so v določenem obdobju pred priglasitvijo prenehali opravljati dejavnost oziroma so izstopili iz sistema normiranosti. Kot določa tretji odstavek, lahko zavezanec priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva (poleg tega morajo biti izpolnjeni tudi prihodkovni pogoji). V prehodnih določbah, in sicer v drugem odstavku 20. člena ZPRZ, je dodatno določeno, da se omenjena določba uporablja za vse izstope iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, za vsa prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma za vsa prenehanja ugotavljanja davčne osnove po drugem odstavku 47. člena ZDoh-2 od 1. januarja 2026 dalje. Drugače povedano, zavezanec bo lahko (ponovno) vstopil v sistem normiranosti (ob izpolnjevanju prihodkovnega pogoja), če je izstopil iz sistema normiranih odhodkov oz. prenehal opravljati dejavnost v letu 2025 ali prej.

Primeroma to pomeni, da zavezanec, ki bo 10. januarja 2026 prenehal z opravljanjem dejavnosti (zaprtje s.p., deregistracija sobodajalstva, ipd.), nato pa bo s 1. junijem 2026 ponovno registriral dejavnost, normiranosti ne bo mogel priglasiti. Glede na določbo tretjega odstavka, bo omenjeni zavezanec normiranost lahko priglasil (ob predpostavki, da bo dejavnost kontinuirano registrirana celoten čas), šele s 1. januarjem 2032.

II. Spremembe pri izstopu iz sistema normiranih odhodkov Skladno s trinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ, mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let presega:

• 120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih  (»redni s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (»popoldanski s.p.« v obeh predhodnih letih),
• 85.000 evrov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka (v enem letu »redni s.p.«, v drugem letu »popoldanski s.p.«),
• 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

Navedeni pogoji se tako upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.
Novost: Skladno s štirinajstim odstavkom 6. člena ZPRZ se pri ugotavljanju povprečja prihodkov iz dejavnosti, po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih davčnih let, upošteva tudi predhodno davčno leto, v katerem zavezanec sicer ni opravljal dejavnosti, se pa v takem primeru šteje, da so prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v tem davčnem letu enaki nič. 
Navedeno pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje iz trinajstega odstavka, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov. Primeroma to pomeni, da bo zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 evrov prihodkov, za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.
Izračun (registracija 1. 6. 2025):
-    0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
-    110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)
Povprečje dveh zaporednih let: 0 eur (2024) + 110.000 eur (2025) = 55.000 evrov

Zavezanec bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, ker presega povprečje 50.000 evrov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih. 

III. Sprememba davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov Sedmi člen ZPRZ prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri zavezancih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Nova, progresivna davčna lestvica bo veljala za davčne obračune za leto 2026 in naprej, in sicer:
​
- Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).
- Pri zavezancih, ki so v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 33.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 33.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 33.000 evrov).
-    Pri zavezancih iz šestega odstavka prejšnjega člena dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove, ugotovljene v skladu z določbami III.3. poglavja ZDoh-2, na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, se dohodnina za davčno leto izračuna od davčne osnove po stopnji:
•    Do vključno davčne osnove v višini 72.000 evrov znaša stopnja dohodnine 20 odstotkov;
•    Nad 72.000 evrov davčne osnove znaša stopnja dohodnine 35 odstotkov (samo za del ki presega 72.000 evrov).
Primer: Zavezanec v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev (tako imenovani redni s.p.)
Izračun priznanih normiranih odhodkov skladno z 59. členom ZDoh-2:
80 odstotkov do 60.000 evrov = 60.000*0,8 = 48.000 evrov normiranih odhodkov
0 odstotkov nad 60.000 evrov = 70.000*0 = 0 evrov normiranih odhodkov
Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 evrov
Izračun davčne osnove
Prihodki po pravilih o računovodenju – priznani normirani odhodki = Davčna osnova 
130.000 evrov – 48.000 evrov = 82.000 evrov
Izračun dohodnine
20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov = 72.000*0,2 = 14.400 evrov
35 odstotkov nad davčno osnovo 72.000 evrov = 10.000*0,35 = 3.500 evrov
Zavezanec v konkretnem primeru pri prihodkih 130.000 evrov plača 17.900 evrov dohodnine.

Vir:
gov.si

Državni zbor je na izredni seji 11.11.2025 sprejel Zakon o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. V času pisanja te novice še ni objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
UPDATE - zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 19.11.2025.
 
ZIMSKI REGRES
 
Z zakonom se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa, do katerega bodo upravičeni vsi delavci. Zimski regres znaša 639 evrov in bo izplačan do 18. decembra 2025. Izplačilo zimskega regresa v višini ½ minimalne plače (oz. sorazmernega dela) se ne všteva v davčno osnovo za dohodnino niti v osnovo za prispevke.
 
Predvideno je, da bo izplačilo in oddaja REK-O obrazca omogočena šele v zadnjih dneh novembra.
 
S prehodno določbo se za leto 2025 določa izjema od tega pravila, in sicer lahko delodajalec v primeru nelikvidnosti določi kasnejši rok za izplačilo za leto 2025 – in sicer do 31. marca 2026, ne da bi moralo biti to dopuščeno tudi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.
 
S prehodno določbo pa se določa še ena izjema – delodajalcu se ob izpolnjevanju zakonskih pogojev omogoča kasnejši rok izplačila 3/4 višine zimskega regresa za leto 2025. Delodajalcu, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, se omogoča, da lahko za leto 2025 izplača 1/4 zimskega regresa do 18. decembra 2025, preostanek zimskega regresa (3/4) pa najpozneje do 31. marca 2026.
 
Prenova ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov
 
Cilj predlaganih sprememb v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je omilitev določenih tveganj obstoječega sistema, povezanih z omejevanjem vstopa v sistem normiranih odhodkov, zmanjšanjem sive ekonomije ter povečanjem motivacije za širitev podjetniške aktivnosti. V nadaljevanju so povzete glavne spremembe, ki jih prinaša zakon:

• zvišanje prihodkovnega pogoja za vstop v sistem za t. i. polne normirance s sedanjih 60.000 evrov na 120.000 evrov ter za t. i. popoldance s sedanjih 30.000 evrov na 50.000 evrov;
• zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer na 120.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. polni normiranec, na 50.000 evrov za zavezanca, ki je bil v teh dveh letih t. i. popoldanec, in na 85.000 evrov za vse ostale zavezance;
• prehod iz obdavčitve z enotno davčno stopnjo na progresivno davčno stopnjo 20 odstotkov in 35 odstotkov nad določeno davčno osnovo (prehod na višjo stopnjo pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 120.000 pri t. i. polnih normirancih, ter pri davčni osnovi, ki ustreza prihodkom 50.000 evrov pri t. i. popoldancih);
• spremembo načina obravnave davčnega leta začetka opravljanja dejavnosti pri presojanju pogojev za vstop in obstoj v sistemu normiranih odhodkov (upoštevajo se tudi prihodki, doseženi v prvem letu poslovanja) ter vzpostavitev petletnega obdobja za ponovni vstop v sistem.
• Normirani odhodki ostanejo nespremenjeni, za t.i. polne normirance 80% prihodkov do 60.000 EUR ter 0% nad 60.000 EUR. Za t.i. popoldance do 12.500 EUR 80% nad 12.500-30.000 40% ter nad 30.000 EUR 0% 

Vir:
gov.si
​ozs.si

"Vsi davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, bodo morali za davčna obdobja od 1. julija 2025 dalje davčnemu organu v elektronski obliki po elektronski poti predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV.
Prvič, torej najpozneje do konca avgusta 2025, če imajo določeno mesečno davčno obdobje, oziroma oktobra 2025, če imajo določeno trimesečno davčno obdobje. Finančna uprava pripravlja rešitve za enostavnejšo izpolnitev te obveznosti za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja. Davčnim zavezancem, ki bodo predložili evidence najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev, bo Finančna uprava tudi predizpolnila obračun DDV.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu predložiti evidenco obračunanega DDV in evidenco odbitka DDV najpozneje do roka, v katerem mora predložiti obračun DDV.
Posredovanje evidenc bo možno na naslednje načine:

• iz računovodskih portalov, ki bodo podpirali oddajo preko namenskih spletnih storitev Finančne uprave,  
• uvoz pripravljenih zip datotek preko portala eDavki,
• za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja tudi preko MiniBlagajne, če bodo izkoristili možnost vodenja evidenc v tej aplikaciji.

Za davčne zavezance z manjšim obsegom poslovanja bo vodenje evidenc možno tudi v MiniBlagajni, brezplačni programski podpori Finančne uprave za izdajanje računov. S pomočjo te rešitve bodo davčni zavezanci poleg računov, izdanih preko MiniBlagajne ali računov izdanih iz vezane knjige računov in davčno potrjenih preko MiniBlagajne (podatki o teh računih se bodo avtomatsko prenašali v evidenco), v program evidentirali tudi podatke o drugje izdanih računih in podatke o prejetih računih.
Za davčnega zavezanca, ki bo predložil evidenci najmanj tri delovne dni pred potekom roka za predložitev obračuna DDV, bo davčni organ na podlagi predloženih podatkov iz evidenc sestavil predizpolnjen obračun DDV, če davčni zavezanec sam še ne bo predložil obračuna DDV za zadevno davčno obdobje.
Vse aktualne informacije in podrobnosti, ki jih Finančna uprava redno posodablja, so dostopne na naslednjih povezavah: 

• Podrobnejši opis: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV (docx, 331 KB).
• Pogosta vprašanja in odgovori: Kratka vprašanja in odgovori - evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV (docx, 249 KB).
• Tehnična dokumentacija: Spletni servis za sprejem KIR KPR (docx, 485 KB)."

VIR:
GOV.SI

Spodaj objavljamo članek iz financ glede problematike normiranih s.p.-jev in povezanih oseb. 

"Kaj bo Furs preverjal, če boste imeli s soprogom ali, na primer, sestro normirani s. p. s podobno dejavnostjo, in kakšno dokumentacijo jim pripravite ob obisku; pazite tudi, če imate poleg normiranega s. p. tudi d. o. o.
Z novim letom so začela veljati strožja pravila za normirance in mnogi že razmišljajo, kako bodo poslovali. Bodo del dejavnosti prenesli na povezano osebo? O tem razmišljajo mnogi. A pozor: to ni vedno dovoljeno. Svetujemo, kaj morate narediti, če ima tudi vaš soprog normirani s. p. in vas obiščejo inšpektorji Fursa. Ali pa, če imate poleg normiranega s. p. tudi vi ali z vami povezana oseba družbo z omejeno odgovornostjo z isto dejavnostjo. Velja namreč obrnjeno dokazno breme. Po domače: vi morate Fursu dokazati, da ne grešite, in ne Furs vam, da grešite.
Če torej sodite med tiste, ki imate več kot 60 tisoč evrov prihodkov na leto (popoldanci več kot 30 tisoč), in bi morali zaradi strožjih pravil prihodnje leto izstopiti iz sistema normirancev, že delate načrte, kaj se vam splača prihodnje leto. Takšnih normirancev je po naših izračunih okoli 15 tisoč, vseh pa okoli 86 tisoč.
Vprašanj glede tega, kako danes, ob strožjih pogojih, poslovati naprej, je precej, odgovorov pa skoraj toliko kot podjetnikov. Nekaterim se splača odpreti običajni s. p., kjer boste davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih odhodkov, obdavčeni pa boste po dohodninski lestvici. Ne nazadnje lahko uveljavljate osebne olajšave, na primer za vzdrževane družinske člane, in poslovne olajšave, denimo za naložbe.
Drugi se bodo odločili, da odprejo d. o. o. Torej si bodo izplačevali plače, ob izplačilu neto dobička pa bi morali plačati tudi 25-odstotni davek na dividende.
Spet tretji razmišljajo, da bi posel razdelili med dve osebi. To se morda sliši najbolj enostavno, a je v veliko primerih sporno, ne pa vedno. V nadaljevanju vam pojasnjujem, na kaj pazite in kakšna so nova pravila igre.


Kdaj boste morali ven iz sistema
Za lažje razumevanje obnovimo, kaj velja po novem:

1. Meja za priznavanje normiranih odhodkov se letos niža s sto na 60 tisoč evrov oziroma za popoldanske s. p. s 50 na 30 tisoč evrov letnih prihodkov.


2. Za obvezen izgon iz sistema velja prehodno obdobje. Poseben režim bo za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. Letos bodo vsi normiranci, tudi popoldanski, lahko ostali v sistemu po zdajšnjih pravilih (torej ostanejo v sistemu, če v dveh zaporednih letih niso presegli meje 300 tisoč evrov oziroma v povprečju 150 tisoč evrov na leto). Prihodnje leto bodo morali ven vsi, ki bodo letos presegli mejo 60 oziroma 30 tisoč evrov, leta 2027 pa vsi, ki bodo mejo 120 tisoč oziroma popoldanci 60 tisoč evrov presegli v dveh zaporednih letih.
3. Normiranec mora v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tako bo Furs lažje opazil tiste, ki jih bo sumil, da bi morali biti namesto kot podjetniki plačani po drugi pogodbi in biti obdavčeni, na primer, kot da gre za plačo.


Kaj gleda Furs?
Najpogosteje pri normirancih preverjajo višino davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma davčno osnovo, če je »normirani« s. p. registriran za DDV, pa opravijo tudi nadzor plačevanja DDV, sporočajo s Fursa. Glavno tveganje namreč je, da normiranci skrivajo prihodke in jih ne prijavljajo, da bi plačali manj davka, da ne bi bili zavezanci za DDV (meja je tudi 60 tisoč evrov prihodkov na leto) oziroma da bi sploh lahko ostali normiranci.
V nadzorih tako Furs preverja, ali zavezanec izpolnjuje pogoje, da lahko ugotavlja davčno osnovo kot »normiranec«. Pri tem pa so zelo pomembne tudi povezane osebe. Pri ugotavljanju pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki se namreč upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb, pri čemer se kot povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, v katerih imajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, najmanj 25-odstotni lastniški delež. Fizične osebe pa se štejejo kot povezane osebe, če gre za družinskega člana, torej zakonca (zunajzakonskega partnerja), prednika ali potomca ter zakonca prednika ali potomca oziroma njegovega zakonca, brate, sestre, polbrate, polsestre ter posvojence in posvojitelje.
Poleg tega preverjajo, ali bi moral biti normiranec (ali pa običajni podjetnik) pri svoji stranki v resnici zaposlen ali delati po podjemni pogodbi. Na udaru so tudi zdravniki, ki delajo pri zasebnikih. Več smo pisali v članku Fursova opozorila zdravnikom: Pazite, če delate kot podjetniki! Vlada glede teh predlaga tudi novo zakonodajo. Več v članku Ločevanje javnega in zasebnega: ministrstvo ne pričakuje velikega odliva zdravnikov.


Ali torej z normirancem povezana oseba ne sme biti normiranec? Kaj pa velja, če ima normiranec d. o. o.?
Ne. Zgornja omejitev enoznačno še ne pomeni, da z vami povezana oseba ne more biti s. p., normiranec. Prav tako ne pomeni, da ne sme opravljati enake dejavnosti. Boste pa morali, če Furs odredi nadzor, dokazati, da imata vsak svoj posel.
Danes, zaradi nižanja praga za normirance, mnogi razmišljajo, da bi, denimo, njihov zakonec tudi odprl normirani s. p. na svoje ime, čeprav bi šlo dejansko za posel prvega normiranca. To je prepovedano – Furs bo izvajal nadzore.
Če pa bi res vsak zase opravljala posel, bi Furs moral to dovoliti.
Podobno velja, če ima normiranec še družbo z omejeno odgovornostjo, opozarja davčni svetovalec Dušan Jeraj iz družbe iConsult. Prihodki bi se tudi v tem primeru lahko seštevali. Tako bi moral naš podjetnik na primer dokazati, da se njegov s. p. ukvarja z drugimi zadevami oziroma opravlja drugačno dejavnost kot denimo njegov d. o. o. Sporno je lahko tudi, če ima denimo d. o. o. z enako dejavnostjo kot normiranec soproga tega normiranca.


Konkretno: s čim lahko dokažete, da imate res vsak svoj posel, čeprav je dejavnost enaka?
Furs opozarja, da preverjajo, ali shema poslovanja (če gre za dva normiranca, povezani osebi, denimo) »temelji na tehtnih ekonomskih razlogih ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo. Postopek dokazovanja izpolnjevanja prihodkovnega pogoja v zvezi z obdavčitvijo z normiranimi odhodki ni posebej predpisan. V nadzoru se tako upoštevajo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.«
Bolj konkretno svetujeta davčna svetovalca iz Unije Nina Orehek Ručigaj in Omar Smajlović. Kako torej dokažete Fursu, kjer velja obrnjeno dokazno breme, da imata zakonca res vsak svoj posel?

• Zavezanci lahko dokazujejo neodvisnost poslovanja različno: z naravo posla, zgodovino izvajanja posla, strokovno izobrazbo oziroma kompetencami za opravljanje storitev, z vsebinsko razlago in obravnavo posameznih poslov, z izvorom strank, primerjanjem poslovanja in izdanih računov kot opravljeno storitvijo.
• Furs bo, kot pravita sogovornika, pozoren tudi na vsebinske vidike pri nadzoru. Torej – ali je njuna registrirana dejavnost enaka, ali je enak poslovni naslov, ali imata zakonca iste stranke. »Še posebej so izpostavljeni subjekti, ki izvajajo splošne poslovne storitve, brez pogodb, ki imajo iste predloge računov, skupne elektronske naslove, isto naravo dejavnosti, če gre za popoldanske s. p. ...«
• Ali imata zakonca, oba normiranca, lahko isto pisarno, si delita stroške za elektriko, imata pa seveda vsak svoj računalnik in svoje stranke? Sogovornika odgovarjata: »Delitev pisarne in stroškov, kot so stroški elektrike, je dovoljena in sama po sebi ni problematična, vendar mora biti jasno dokumentirano, kako so razdeljeni stroški, da se prepreči dvom o skupnem poslovanju. Posamezna okoliščina ni nujno problematična, problematičen je lahko skupek okoliščin, ki dajejo videz povezanosti.«

»Zavezanec oziroma vsak od njiju mora predložiti vse potrebne dokaze o obstoju neodvisne dejavnosti, da imata vsak svojo dejavnost. Davčni organ pa je dolžan ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejetje zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek,« še dodajata davčna svetovalca."
​

Vir:
Finance

Spodaj objavljamo dokument od FURS-a za dohodninsko lestvico za leto 2025. Splošna olajšava znaša 5.260 EUR. 

Vir: FURS

Spodaj je naveden povzetek vlade na sprejet paket davčnih sprememb, ki bodo predvidoma začele veljati s 1.1.2025.

Z namenom privabljanja kadrov iz tujine uvajamo ugodnejšo davčno obravnavo v obliki zmanjšane dohodnine v višini sedmih odstotkov prejete plače. Ukrep, ki velja za Slovence in tuje državljane, bo možno koristiti do 40. leta starosti in ob pogoju, da posameznik v zadnjih dveh zaporednih letih (namesto prej predvidenih petih letih) pred nastopom dela ni bil rezident Slovenije in bo imel zagotovljeno plačo v višini najmanj dvakratnika zadnje znane povprečne plače. Ti kadri bodo lahko ugodnejšo davčno obravnavo koristili največ pet zaporednih let, z ukrepom pa bomo podprli pogoje za dvig dodane vrednosti gospodarstva.

Poleg tega želimo spodbuditi lastništvo delavcev v podjetjih. Olajšali bomo nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži; ta dohodek bo izključen iz delodajalčeve obveznosti brutenja dohodka. Naslavljamo tudi izzive inovativnih zagonskih podjetij pri nagrajevanju zaposlenih in zagotavljanju ustrezne likvidnosti v začetnih fazah poslovanja. V tem okviru med drugim zamikamo izračun davčne obveznosti od tovrstnega dohodka in posredno s tem tudi nastanek obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

Drugi del paketa vključuje ukrepe za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in povečanje pravičnosti davčnega sistema, pri katerih smo v čim večji možni meri prisluhnili predlogom gospodarstva. Med drugim gre za več ukrepov na področju davka na dodano vrednost, razširili smo časovno obdobje za koriščenje olajšave za zeleni in digitalni prehod z enega na pet let, prisluhnili pa smo tudi kmetom, saj bomo plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost izključili iz obdavčitve.

Z ukrepi v tretjem delu paketa pa naslavljamo nekatere druge politike in cilje. Prilagodili bomo obdavčitev sladkih pijač (z dodanim sladkorjem ali sladili) in energijskih pijač. Ob tem poudarjamo, da bo za naravne sadne sokove, vode brez dodanega sladkorja ali sladil in vode z dodanimi aromami in brez dodanega sladkorja ali sladil v veljavi ostala znižana stopnja DDV. Ta ukrep namreč ni namenjen pridobivanju dodatnih javnofinančnih virov, ampak z njim podpiramo doseganje ciljev na področju javnega zdravja.

Mejo za obvezni vstop v sistem davka na dodano vrednost zvišujemo na 60.000 evrov.
Vzpostavljamo tudi sistem poročanja podatkov o prodaji blaga in storitev prek avtomatov. Izdajanje računov za prodajo ne bo obvezno, bodo pa morali ponudniki sporočati podatke o prodaji davčnemu organu, na način, kot je že vzpostavljan v okviru davčnega potrjevanja računov. Izjeme bodo veljale za menjalne avtomate za prodajo žetonov, avtomate za prodajo kmetijskih in gozdarskih pridelkov in storitev (za dobave, ki so oproščene obračunavanja DDV) in za avtomate, ki delujejo brez električnega napajanja, zunaj poslovnih prostorov zavezanca in brez navzočnosti fizične osebe, ki bi lahko izvajala postopek sporočanja podatkov o prodaji preko avtomata.

S tem ukrepom bomo poenostavili in poenotili pravila glede prodaje prek avtomatov in omogočili učinkovitejši nadzor davčnega organa, to pa bo pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost gospodarskih panog, v okviru katerih je že sedaj obvezno davčno potrjevanje računov.

Za zavezance, ki samostojno opravljajo dejavnost, spreminjamo pogoje za vstop in obstoj v sistemu ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter skladno s tem tudi pogoje za določanje maksimalne višine normiranih odhodkov.

V sistem normiranih odhodkov lahko vstopi zavezanec, ki je v preteklem davčnem letu dosegel prihodke iz dejavnosti do 60.000 evrov in je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev. Za preostale zavezance, ki tega pogoja ne dosegajo, pa se pogoj dohodkov v preteklem davčnem letu določi v višini do 30.000 evrov.

Ob tem poudarjamo, da za del normirancev pogoje izboljšujemo, saj bodo lahko polni normiranci (sam zavezanec je zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev) za prihodke do 60.000 evrov uveljavljali odhodke v višini 80 odstotkov, medtem kot je bila ta možnost sedaj omogočena do višine 50.000 evrov.
Za izstop iz sistema normiranih odhodkov se določi povprečje prihodkov dveh zaporednih let v višini 60.000 evrov, 30.000 evrov oziroma 45.000 evrov, in sicer v odvisnosti od izpolnjevanja pogoja vključenosti zavezanca v zavarovanje v teh dveh zaporednih letih.

Zaradi izraženih pomislekov o ustrezni prilagoditvi podjetnikov, ki zaradi sprememb ne bodo več mogli koristiti tega sistema, smo predvideli tudi prehodno obdobje, in sicer bo poseben režim veljal za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. V letu 2025 bodo kot izstopni pogoji veljali še sedaj veljavni pogoji (torej brez sprememb), v letu 2026 pa se bo izstopne pogoje po novih kriterijih preverjalo zgolj z upoštevanjem prihodkov v letu 2025.

Za družbe z omejeno odgovornostjo, ki poslujejo po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, pa posebno ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odpravljamo.

Vir: Ministrstvo za finance

V okviru napovedane združitve bank SKB d.d. in Nove KBM d.d. v OTP banko d.d. se lahko komitenti soočijo s spremembo številke plačilnega računa. Kljub tej spremembi imetniki računov nimajo nobenih dodatnih obveznosti do Finančne uprave.Banke bodo namreč same poskrbele za posredovanje novih številk plačilnih računov v Register transakcijskih računov, ki ga upravlja AJPES. Finančna uprava bo nato prejela te podatke neposredno iz omenjenega registra, kar pomeni, da komitentom ni treba samostojno obveščati Finančne uprave o spremembah.
Finančna uprava bo torej (v primeru uspešno izvedene združitve bank) dobila vse podatke o spremembah računov avtomatično iz Registra transakcijskih računov, zato zavezancem ni treba narediti ničesar.

Vir: GOV.SI