Spodaj objavljamo članek iz financ glede problematike normiranih s.p.-jev in povezanih oseb.
"Kaj bo Furs preverjal, če boste imeli s soprogom ali, na primer, sestro normirani s. p. s podobno dejavnostjo, in kakšno dokumentacijo jim pripravite ob obisku; pazite tudi, če imate poleg normiranega s. p. tudi d. o. o.
Z novim letom so začela veljati strožja pravila za normirance in mnogi že razmišljajo, kako bodo poslovali. Bodo del dejavnosti prenesli na povezano osebo? O tem razmišljajo mnogi. A pozor: to ni vedno dovoljeno. Svetujemo, kaj morate narediti, če ima tudi vaš soprog normirani s. p. in vas obiščejo inšpektorji Fursa. Ali pa, če imate poleg normiranega s. p. tudi vi ali z vami povezana oseba družbo z omejeno odgovornostjo z isto dejavnostjo. Velja namreč obrnjeno dokazno breme. Po domače: vi morate Fursu dokazati, da ne grešite, in ne Furs vam, da grešite.
Če torej sodite med tiste, ki imate več kot 60 tisoč evrov prihodkov na leto (popoldanci več kot 30 tisoč), in bi morali zaradi strožjih pravil prihodnje leto izstopiti iz sistema normirancev, že delate načrte, kaj se vam splača prihodnje leto. Takšnih normirancev je po naših izračunih okoli 15 tisoč, vseh pa okoli 86 tisoč.
Vprašanj glede tega, kako danes, ob strožjih pogojih, poslovati naprej, je precej, odgovorov pa skoraj toliko kot podjetnikov. Nekaterim se splača odpreti običajni s. p., kjer boste davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih odhodkov, obdavčeni pa boste po dohodninski lestvici. Ne nazadnje lahko uveljavljate osebne olajšave, na primer za vzdrževane družinske člane, in poslovne olajšave, denimo za naložbe.
Drugi se bodo odločili, da odprejo d. o. o. Torej si bodo izplačevali plače, ob izplačilu neto dobička pa bi morali plačati tudi 25-odstotni davek na dividende.
Spet tretji razmišljajo, da bi posel razdelili med dve osebi. To se morda sliši najbolj enostavno, a je v veliko primerih sporno, ne pa vedno. V nadaljevanju vam pojasnjujem, na kaj pazite in kakšna so nova pravila igre.
Kdaj boste morali ven iz sistema
Za lažje razumevanje obnovimo, kaj velja po novem:
1. Meja za priznavanje normiranih odhodkov se letos niža s sto na 60 tisoč evrov oziroma za popoldanske s. p. s 50 na 30 tisoč evrov letnih prihodkov.
2. Za obvezen izgon iz sistema velja prehodno obdobje. Poseben režim bo za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. Letos bodo vsi normiranci, tudi popoldanski, lahko ostali v sistemu po zdajšnjih pravilih (torej ostanejo v sistemu, če v dveh zaporednih letih niso presegli meje 300 tisoč evrov oziroma v povprečju 150 tisoč evrov na leto). Prihodnje leto bodo morali ven vsi, ki bodo letos presegli mejo 60 oziroma 30 tisoč evrov, leta 2027 pa vsi, ki bodo mejo 120 tisoč oziroma popoldanci 60 tisoč evrov presegli v dveh zaporednih letih.
3. Normiranec mora v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tako bo Furs lažje opazil tiste, ki jih bo sumil, da bi morali biti namesto kot podjetniki plačani po drugi pogodbi in biti obdavčeni, na primer, kot da gre za plačo.
Kaj gleda Furs?
Najpogosteje pri normirancih preverjajo višino davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma davčno osnovo, če je »normirani« s. p. registriran za DDV, pa opravijo tudi nadzor plačevanja DDV, sporočajo s Fursa. Glavno tveganje namreč je, da normiranci skrivajo prihodke in jih ne prijavljajo, da bi plačali manj davka, da ne bi bili zavezanci za DDV (meja je tudi 60 tisoč evrov prihodkov na leto) oziroma da bi sploh lahko ostali normiranci.
V nadzorih tako Furs preverja, ali zavezanec izpolnjuje pogoje, da lahko ugotavlja davčno osnovo kot »normiranec«. Pri tem pa so zelo pomembne tudi povezane osebe. Pri ugotavljanju pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki se namreč upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb, pri čemer se kot povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, v katerih imajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, najmanj 25-odstotni lastniški delež. Fizične osebe pa se štejejo kot povezane osebe, če gre za družinskega člana, torej zakonca (zunajzakonskega partnerja), prednika ali potomca ter zakonca prednika ali potomca oziroma njegovega zakonca, brate, sestre, polbrate, polsestre ter posvojence in posvojitelje.
Poleg tega preverjajo, ali bi moral biti normiranec (ali pa običajni podjetnik) pri svoji stranki v resnici zaposlen ali delati po podjemni pogodbi. Na udaru so tudi zdravniki, ki delajo pri zasebnikih. Več smo pisali v članku Fursova opozorila zdravnikom: Pazite, če delate kot podjetniki! Vlada glede teh predlaga tudi novo zakonodajo. Več v članku Ločevanje javnega in zasebnega: ministrstvo ne pričakuje velikega odliva zdravnikov.
Ali torej z normirancem povezana oseba ne sme biti normiranec? Kaj pa velja, če ima normiranec d. o. o.?
Ne. Zgornja omejitev enoznačno še ne pomeni, da z vami povezana oseba ne more biti s. p., normiranec. Prav tako ne pomeni, da ne sme opravljati enake dejavnosti. Boste pa morali, če Furs odredi nadzor, dokazati, da imata vsak svoj posel.
Danes, zaradi nižanja praga za normirance, mnogi razmišljajo, da bi, denimo, njihov zakonec tudi odprl normirani s. p. na svoje ime, čeprav bi šlo dejansko za posel prvega normiranca. To je prepovedano – Furs bo izvajal nadzore.
Če pa bi res vsak zase opravljala posel, bi Furs moral to dovoliti.
Podobno velja, če ima normiranec še družbo z omejeno odgovornostjo, opozarja davčni svetovalec Dušan Jeraj iz družbe iConsult. Prihodki bi se tudi v tem primeru lahko seštevali. Tako bi moral naš podjetnik na primer dokazati, da se njegov s. p. ukvarja z drugimi zadevami oziroma opravlja drugačno dejavnost kot denimo njegov d. o. o. Sporno je lahko tudi, če ima denimo d. o. o. z enako dejavnostjo kot normiranec soproga tega normiranca.
Konkretno: s čim lahko dokažete, da imate res vsak svoj posel, čeprav je dejavnost enaka?
Furs opozarja, da preverjajo, ali shema poslovanja (če gre za dva normiranca, povezani osebi, denimo) »temelji na tehtnih ekonomskih razlogih ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo. Postopek dokazovanja izpolnjevanja prihodkovnega pogoja v zvezi z obdavčitvijo z normiranimi odhodki ni posebej predpisan. V nadzoru se tako upoštevajo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.«
Bolj konkretno svetujeta davčna svetovalca iz Unije Nina Orehek Ručigaj in Omar Smajlović. Kako torej dokažete Fursu, kjer velja obrnjeno dokazno breme, da imata zakonca res vsak svoj posel?
Vir:
Finance
"Kaj bo Furs preverjal, če boste imeli s soprogom ali, na primer, sestro normirani s. p. s podobno dejavnostjo, in kakšno dokumentacijo jim pripravite ob obisku; pazite tudi, če imate poleg normiranega s. p. tudi d. o. o.
Z novim letom so začela veljati strožja pravila za normirance in mnogi že razmišljajo, kako bodo poslovali. Bodo del dejavnosti prenesli na povezano osebo? O tem razmišljajo mnogi. A pozor: to ni vedno dovoljeno. Svetujemo, kaj morate narediti, če ima tudi vaš soprog normirani s. p. in vas obiščejo inšpektorji Fursa. Ali pa, če imate poleg normiranega s. p. tudi vi ali z vami povezana oseba družbo z omejeno odgovornostjo z isto dejavnostjo. Velja namreč obrnjeno dokazno breme. Po domače: vi morate Fursu dokazati, da ne grešite, in ne Furs vam, da grešite.
Če torej sodite med tiste, ki imate več kot 60 tisoč evrov prihodkov na leto (popoldanci več kot 30 tisoč), in bi morali zaradi strožjih pravil prihodnje leto izstopiti iz sistema normirancev, že delate načrte, kaj se vam splača prihodnje leto. Takšnih normirancev je po naših izračunih okoli 15 tisoč, vseh pa okoli 86 tisoč.
Vprašanj glede tega, kako danes, ob strožjih pogojih, poslovati naprej, je precej, odgovorov pa skoraj toliko kot podjetnikov. Nekaterim se splača odpreti običajni s. p., kjer boste davčno osnovo ugotavljali na podlagi dejanskih odhodkov, obdavčeni pa boste po dohodninski lestvici. Ne nazadnje lahko uveljavljate osebne olajšave, na primer za vzdrževane družinske člane, in poslovne olajšave, denimo za naložbe.
Drugi se bodo odločili, da odprejo d. o. o. Torej si bodo izplačevali plače, ob izplačilu neto dobička pa bi morali plačati tudi 25-odstotni davek na dividende.
Spet tretji razmišljajo, da bi posel razdelili med dve osebi. To se morda sliši najbolj enostavno, a je v veliko primerih sporno, ne pa vedno. V nadaljevanju vam pojasnjujem, na kaj pazite in kakšna so nova pravila igre.
Kdaj boste morali ven iz sistema
Za lažje razumevanje obnovimo, kaj velja po novem:
1. Meja za priznavanje normiranih odhodkov se letos niža s sto na 60 tisoč evrov oziroma za popoldanske s. p. s 50 na 30 tisoč evrov letnih prihodkov.
2. Za obvezen izgon iz sistema velja prehodno obdobje. Poseben režim bo za preverjanje izstopnih pogojev v letih 2025 in 2026. Letos bodo vsi normiranci, tudi popoldanski, lahko ostali v sistemu po zdajšnjih pravilih (torej ostanejo v sistemu, če v dveh zaporednih letih niso presegli meje 300 tisoč evrov oziroma v povprečju 150 tisoč evrov na leto). Prihodnje leto bodo morali ven vsi, ki bodo letos presegli mejo 60 oziroma 30 tisoč evrov, leta 2027 pa vsi, ki bodo mejo 120 tisoč oziroma popoldanci 60 tisoč evrov presegli v dveh zaporednih letih.
3. Normiranec mora v davčnem obračunu razkriti znesek prihodkov, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tako bo Furs lažje opazil tiste, ki jih bo sumil, da bi morali biti namesto kot podjetniki plačani po drugi pogodbi in biti obdavčeni, na primer, kot da gre za plačo.
Kaj gleda Furs?
Najpogosteje pri normirancih preverjajo višino davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma davčno osnovo, če je »normirani« s. p. registriran za DDV, pa opravijo tudi nadzor plačevanja DDV, sporočajo s Fursa. Glavno tveganje namreč je, da normiranci skrivajo prihodke in jih ne prijavljajo, da bi plačali manj davka, da ne bi bili zavezanci za DDV (meja je tudi 60 tisoč evrov prihodkov na leto) oziroma da bi sploh lahko ostali normiranci.
V nadzorih tako Furs preverja, ali zavezanec izpolnjuje pogoje, da lahko ugotavlja davčno osnovo kot »normiranec«. Pri tem pa so zelo pomembne tudi povezane osebe. Pri ugotavljanju pogojev za obdavčitev z normiranimi odhodki se namreč upoštevajo tudi prihodki povezanih oseb, pri čemer se kot povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, v katerih imajo fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, najmanj 25-odstotni lastniški delež. Fizične osebe pa se štejejo kot povezane osebe, če gre za družinskega člana, torej zakonca (zunajzakonskega partnerja), prednika ali potomca ter zakonca prednika ali potomca oziroma njegovega zakonca, brate, sestre, polbrate, polsestre ter posvojence in posvojitelje.
Poleg tega preverjajo, ali bi moral biti normiranec (ali pa običajni podjetnik) pri svoji stranki v resnici zaposlen ali delati po podjemni pogodbi. Na udaru so tudi zdravniki, ki delajo pri zasebnikih. Več smo pisali v članku Fursova opozorila zdravnikom: Pazite, če delate kot podjetniki! Vlada glede teh predlaga tudi novo zakonodajo. Več v članku Ločevanje javnega in zasebnega: ministrstvo ne pričakuje velikega odliva zdravnikov.
Ali torej z normirancem povezana oseba ne sme biti normiranec? Kaj pa velja, če ima normiranec d. o. o.?
Ne. Zgornja omejitev enoznačno še ne pomeni, da z vami povezana oseba ne more biti s. p., normiranec. Prav tako ne pomeni, da ne sme opravljati enake dejavnosti. Boste pa morali, če Furs odredi nadzor, dokazati, da imata vsak svoj posel.
Danes, zaradi nižanja praga za normirance, mnogi razmišljajo, da bi, denimo, njihov zakonec tudi odprl normirani s. p. na svoje ime, čeprav bi šlo dejansko za posel prvega normiranca. To je prepovedano – Furs bo izvajal nadzore.
Če pa bi res vsak zase opravljala posel, bi Furs moral to dovoliti.
Podobno velja, če ima normiranec še družbo z omejeno odgovornostjo, opozarja davčni svetovalec Dušan Jeraj iz družbe iConsult. Prihodki bi se tudi v tem primeru lahko seštevali. Tako bi moral naš podjetnik na primer dokazati, da se njegov s. p. ukvarja z drugimi zadevami oziroma opravlja drugačno dejavnost kot denimo njegov d. o. o. Sporno je lahko tudi, če ima denimo d. o. o. z enako dejavnostjo kot normiranec soproga tega normiranca.
Konkretno: s čim lahko dokažete, da imate res vsak svoj posel, čeprav je dejavnost enaka?
Furs opozarja, da preverjajo, ali shema poslovanja (če gre za dva normiranca, povezani osebi, denimo) »temelji na tehtnih ekonomskih razlogih ali pa je glavni namen njene vzpostavitve doseči ugodnejšo davčno obravnavo. Postopek dokazovanja izpolnjevanja prihodkovnega pogoja v zvezi z obdavčitvijo z normiranimi odhodki ni posebej predpisan. V nadzoru se tako upoštevajo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev.«
Bolj konkretno svetujeta davčna svetovalca iz Unije Nina Orehek Ručigaj in Omar Smajlović. Kako torej dokažete Fursu, kjer velja obrnjeno dokazno breme, da imata zakonca res vsak svoj posel?
- Zavezanci lahko dokazujejo neodvisnost poslovanja različno: z naravo posla, zgodovino izvajanja posla, strokovno izobrazbo oziroma kompetencami za opravljanje storitev, z vsebinsko razlago in obravnavo posameznih poslov, z izvorom strank, primerjanjem poslovanja in izdanih računov kot opravljeno storitvijo.
- Furs bo, kot pravita sogovornika, pozoren tudi na vsebinske vidike pri nadzoru. Torej – ali je njuna registrirana dejavnost enaka, ali je enak poslovni naslov, ali imata zakonca iste stranke. »Še posebej so izpostavljeni subjekti, ki izvajajo splošne poslovne storitve, brez pogodb, ki imajo iste predloge računov, skupne elektronske naslove, isto naravo dejavnosti, če gre za popoldanske s. p. ...«
- Ali imata zakonca, oba normiranca, lahko isto pisarno, si delita stroške za elektriko, imata pa seveda vsak svoj računalnik in svoje stranke? Sogovornika odgovarjata: »Delitev pisarne in stroškov, kot so stroški elektrike, je dovoljena in sama po sebi ni problematična, vendar mora biti jasno dokumentirano, kako so razdeljeni stroški, da se prepreči dvom o skupnem poslovanju. Posamezna okoliščina ni nujno problematična, problematičen je lahko skupek okoliščin, ki dajejo videz povezanosti.«
Vir:
Finance
