Direktorat za javno zdravje je pripravil kratka navodila za pridobitev potrdila NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje). V prilogi navodila za pridobitev potrdila.

Vir:
FURS

Objavljamo odgovore na pogosta vprašanja  v zvezi z ukrepi PKP5 na davčnem področju.

Vir:
FURS

V prilogi si lahko prenesete potrdilo za zaposlene za prehajanje med občinami v primeru potrebne prisotnosti delavca na delovnem mestu.

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila odgovore na najbolj pogosta vprašanj glede PKP5.
Več na njihovi spletni strani:
GZS

Državni zbor je včeraj 15.10.2020 sprejel peti protikoronski paket ukrepov (PKP 5), samo  objavo v Uradnem listu lahko pričakujemo v naslednjih dneh. Spodaj so našteti bistveni ukrepi:     
​                  
I. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (varstvo otroka)
Veljavnost ukrepa
Odrejena karantena: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Višja sila: od 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Upravičeni delodajalci
Delodajalci bodo lahko uveljavljali pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene za delavce, ki jim ne bodo mogli organizirati dela na domu in za delavce, ki ne bodo mogli opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
Nadomestilo plače
Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1), v primeru nadomestila plače zaradi odrejene karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:
1. 100% nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal,  pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu);
2. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1) čas pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
3. 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova naslednjih osebnih okoliščin:
· smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja
· smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
· smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
· rojstvo otroka
- vabila na sodišče
4. 0% nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem.
Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravice do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
Dolžnost delavca
* v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo
* v 3 delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni le-to posredovati delodajalcu
* v 3 delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca o odsotnosti z dela zaradi višje sile
Povračilo nadomestila plače delodajalcu
Izplačana nadomestila plač zaradi odrejene karantene ali višje sile se povrnejo v celoti (bruto I), tudi za praznik in druge dela proste dni, določene z zakonom.
Postopek uveljavljanja povračila
1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila za čas pred uveljavitvijo oziroma v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca)
2.  Na podlagi odločbe o priznanju pravice se z ZRSZ sklene pogodba o povračilu
3. Oddaja zahtevka


II. Delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo
Veljavnost ukrepa: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja do 30. 6. 2021)
Upravičeni delodajalec
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
– neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.
So pa upravičene humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov.
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Nadomestilo plače
Nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača.
Povračilo nadomestila plače delodajalcu
Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 eur (bruto I). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Delodajalec ni upravičen do povračila
* če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
* če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
* če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Obveznosti delodajalca
* v obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače
* ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju
* predhodno obvestiti ZRSZ, če delavca pozove na delo
Vračilo prejetih povračil
*  kršitev obveznosti delodajalca
* če začne postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobeje)
Odpuščanje delavcev
V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3 . 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV ali tem zakonu.
Postopek uveljavljanja povračila
1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona za delavce napotene na čakanje pred uveljavitvijo zakona oziroma v 8 dneh od napotitve na čakanje)
2.  ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom
3. Oddaja zahtevka

III. Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja
1. Temeljni dohodek
Veljavnost ukrepa: 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Upravičenec
Oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. 9. 2020  do uveljavitve zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19 in sicer
* samozaposlen (zav. osnova 005),
* družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba
* kmet (zavarovan po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2)

Do temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
Do pomoči so upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Višina
Izredna pomoč znaša 1.100 eur/mesec, 700 eur/mesec za samozaposlene v kulturi in 940 eur/mesec za kmete.
Če upravičenec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas je upravičen do sorazmernega zneska glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa.
Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena in višja sila).
Temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).
Postopek
Oddaja vloge preko e-Davkov. Če je izjava predložena do 31.10.2020 bo prejet temeljni dohodek dne 10.11., Če bo oddana do 30.11., bo prejet TD 10.12 in če bo izjava oddana do 31.12.2020, bo TD nakazan 10.1.2021.
Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
Vračilo
1. Če je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, morajo upravičenci o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva morajo vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
2. Neizpolnjevanje pogoja upada prihodkov – obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020. Pomoč je potrebno vrniti v roku 30 dni po vročitvi odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonske zamudne obresti.
Če upravičenec vrne temeljni dohodek in ni oddal vloge za delno povrnjen izgubljeni dohodek (karantena in višja sila), lahko vlogo odda v 30 dneh od vračila temeljnega dohodka. FURS izplača delno povrnjen izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.

2. Delno povrnjen izgubljeni dohodek za čas trajanje karantene in višje sile zaradi varstva otrok
Veljavnost ukrepa: 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) 
Upravičenec
Upravičenec za delno povrnjen izgubljen dohodek , ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
* samozaposlen (zav. osnova 005),
* družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba
* kmet (zavarovan po 17. člen ali 25/5 ZPIZ-2)
Višja sila: varstvo otroka zaradi zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Karantena: če je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ali če mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.
Višina povrnjenega izgubljenega dohodka
250 eur za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 eur za 10 dni, 500 eur za 20 dni in 750 eur v enem mesecu.
Dohodek se ne izplača, če je zavezanec v istem obdobju upravičen do prejema temeljnega dohodka.
Delno povrnjen izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).
Način uveljavljanja
Vloga oddana preko e-Davkov v 30 dneh po odrejeni karanteni ali razlogu za višjo silo in najkasneje do 31. 12. 2020.  Nakazilo se izvede do 10. v mesecu za vloge oddane v preteklem mesecu.

IV. Ostalo

1. Odsotnost z dela brez obiska zdravnika
Veljavnost ukrepa: do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani osebni  zdravnik, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, največ 1x v koledarskem letu.
Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
Višina nadomestila delavcu: 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Povračilo delodajalcu: nadomestilo krije ZZZS. Vlogo je potrebno oddati na ZZZS najpozneje 3 mesecu po preteku ukrepa.
​
2. Testiranje delavcev
Veljavnost ukrepa: do 30. 6. 2021 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Če delodajalec napoti delavca na testiranje, se plačilo delodajalca ne šteje za boniteto delavca.

Vir:
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Gov.si
GZS

Priloge:
​Sprejet zakon PKP5 ( ZZUOOP)
​Odredba o čakanju na delo
Izjava delavca o obstoju osebnih okoliščin (npr varstvo otrok)

Tokrat novička, predvsem za opomnik na spremljanje prihodkov za leto 2020, v primeru, da ste letos uveljavljali kakšno pomoč iz protikorona ukrepov do 30.9.2020. Preverite kakšni so bili vaši poslovni prihodki v letu 2020 glede na leto 2019. 

Pogoji pri katerih pomoči ne bo treba vračati so naslednji:
S.P.:

- najmanj 10% upad poslovnih prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (pogoj velja za vse)

ali (v primeru, da ste oddali vlogo za pomoč pred sprejetjem ZIUZEOP-A (PKP2) oz pred 28.4.2020)

- najmanj 20% upad poslovnih prihodkov v obdobju 1-6 2020 glede na obdobje 1-6 2019 in ne več kot 20% rast v obdobju 7-12 2020 glede na 7-12 2019.

D.O.O.:

- najmanj 10% upad poslovnih prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (pogoj velja za vse)

ali (v primeru, da ste oddali vlogo za pomoč pred sprejetjem ZIUZEOP-A (PKP2) oz pred 28. 4.2020)

- najmanj 20% upad poslovnih prihodkov v obdobju 1-6 2020 glede na obdobje 1-6 2019 in ne več kot 50% rast v obdobju 7-12 2020 glede na 7-12 2019.

Naj pri zgornjih pogojih opozorim, da po zadnji zakonodaji velja pogoj upada 10% prihodkov za d.o.o.-je in s.p.-je, ter da pogoja -20/+50 oz -20/+20 veljata po prejšnji zakonodaji, vendar prevladuje mnenje v stroki, da boste v primeru, da ste oddali vlogo za pomoč pred sprejetjem drugega zakona (ZIUZEOP-A) lahko izbirali med obema pogojema. 

Vir:
Revija Iks
​
Priloga:
​Tabelca za lažji izračun pogojev

Če ste v novembru 2015 že poslovali in potrebovali davčno blagajno (ki je postala obvezna s 2.1.2016), potem vam bodo v novembru oz decembru 2020 potekla digitalna potrdila za davčne blagajne in bo treba preko edavkov naročiti nove za novo 5-letno obdobje in nadomestiti stare v vaših davčnih blagajnah. 
​
Ko boste zamenjali staro potrdilo z novim, priporočamo, da v edavkih prekličite staro digitalno potrdilo.

Več:
​https://www.gov.si/novice/2020-09-07-uporabniki-davcnih-blagajn-pozor-preverite-ce-vam-kmalu-potece-5-letno-namensko-digitalno-potrdilo/
​

POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO (2. – 12. člen ZIUPDV)

​• Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019 in izpolnjujejo pogoje glede upada prihodkov.

• Delodajalec, ki izpolnjuje pogoje, lahko posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020. Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.

• Delavec ima v času začasnega čakanja na delo dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

• Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

• Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja do 31. avgusta 2020 oziroma do 30. septembra 2020.

• Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom.

• Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE (13. – 23. člen ZIUPDV)

• Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, str. 2 ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile, v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi osebnih okoliščin določenih v petem odstavku 15. člena ZIUPDV. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

• Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena.

• Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.

• Vlogi iz prejšnjega odstavka za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.

• Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.

Zakon bo stopil v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Vir:
https://www.gzs.si/zbornica_racunovodskih_servisov/novice/ArticleId/76171

Vlada Republike Slovenije je na seji 28. junija določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku

S predlogom zakona, se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju delovnih razmerjih, štipendij in socialnega varstva. Uvaja se mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi (zaenkrat brezplačna in prostovoljna uporaba).

Glavni ukrepi:

• podaljšuje se trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
• Poleg tega je namen predloga zakona tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile (50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal, ne manj kot 70% minimalne plače).
  
• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80% nadomestila plače preteklih treh mesecev). Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.

Vir:
https://www.ozs.si/koronavirus-info/koronavirus-info/vlada-sprejela-pkp4-5ef9a8302114e00fd405cc46