TabelPKP6 je začel veljati z dnem 28.11.2020, en dan po objavi v uradnem listu. Spodaj naštevamo bistvene ukrepe, ki jih zakon ureja:

NOVI UKREPI:

• Kritje stroškov prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi

V sezoni 2020/2021 (od 1. septembra dalje) se stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

• Delno kritje fiksnih stroškov

Pravne ali fizične osebe, ki so bile registrirane najkasneje do 1. septembra 2020, lahko v primeru zmanjšanja obsega poslovanja zaradi posledic epidemije COVID-19 ali dejavnosti ne morejo opravljati, zaprosijo za pomoč v obliki delnega kritja fiksnih stroškov za obdobje zadnjega četrtletja 2020, če je njihov ocenjen padec v četrtletni prodaji medletno (2020Q4 glede na 2019Q4) vsaj 30-odstoten.

Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotku od letnih prihodkov za leto 2019 glede na upad prihodkov (1,2 % na mesec poslovanja v 2019 pri padcu prodaje nad 70 % in 0,6 % pri padcu med 30 in 70 %). Ob tem veljajo naslednje omejitve:
-  da znesek ne sme biti večji od 1.000 EUR mesečno na redno zaposlenega v zadnjem četrtletju 2020 ter
- da je kritje lahko največ 70 % izgube srednje velikega ali velikega podjetja in 90% neto izgube mikro ali malega podjetja, upravičenega obdobja (AOP 187 - IPI v zadnjem kvartalu).

Podjetja brez neto izgube iz tega zakona tako niso upravičena do povračil, kljub morebitnem padcu v prodaji. Upravičenci bodo na Finančno upravo predložili izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta in bodo nato 20. v mesecu dobili izplačilo.

Upravičeno obdobje pomoči se lahko s sklepom vlade podaljša za največ šest mesecev.

• Informatizacija postopka prijave dela na domu do 31. 12. 2020

Delodajalci bodo lahko zahtevano vsebino vnesli v elektronski obrazec in oddali preko sistema SPOT. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev.

• Oprostitev najemnin, če je lastnik država ali lokalna skupnost

Najemnikom poslovnih stavb ali prostorov, ki so v lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti in ki jim je bilo zaradi ukrepov države od vključno 19. oktobra 2020 dalje opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa bistveno otežkočeno, se pod določenimi pogoji ne zaračunava najemnina ali del najemnine.

• Oprostitev uvoznih dajatev in plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj Evropske unijePODALJŠANJE / SPREMEMBE ŽE VELJAVNIH UKREPOV

PODALJŠANJE/SPREMEMBE že veljavnih ukrepov 

• Povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo doma podaljšano do 31. 1. 2021 ter sprememba maksimalne višine povračila nadomestila (od novembra dalje bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače tj. približno 1.800 evrov bruto).
  
  

​Predlog je bil dopolnjen tako, da 100 odstotno nadomestilo plače prejmejo vsa podjetja, ki še niso in tudi ne bodo presegla 800.000 evrov državnih pomoči, vsa ostala so upravičena do 80 odstotnega povračila s strani države. Delodajalec se bom sam odločil, v kakšni višini bo zahteval povračilo, podlaga pa bo njegova izjava, s katero bo izjavil, da iz naslova državnih pomoči še ni prejel 800.000 evrov. Ukrep bo veljal od 1. 11. 2020 do 31. 1. 2021. 

Znesek povračila nadomestila plače se tako za manjše delodajalce poveča od novembra dalje iz 80% bruto 1, na 100 % bruto 1, kar pa še vedno pomeni, da delodajalec v celoti krije delodajalčeve prispevke v višini 16,1% bruto 1 oz. razliko med bruto 1 in bruto 2. 

Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019.

Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.

• Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej
  
  

Zakon v tem delu spreminja PKP5 in ureja poleg obstoječih dodatna povračila nadomestila plač delavcem. Nadomestila plač bodo delodajalcem povrnjena v naslednjih primerih:
A. povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene
B. povračilo nadomestila plač delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile
- višja sila zaradi obveznosti varstva,
- višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza,
- višja sila zaradi zaprtja mej.


Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
-neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
-delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
-tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

• Odlog plačila kreditnih obveznosti

Omogočen je odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov. Odlog plačila obveznosti iz bančnih posojil bo možen za prizadete subjekte (podjetja in gospodinjstva) za obdobje 12 mesecev za vložene vloge do konca 2020. Možnost odloga je razširjena tudi na fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in niso državljani Republike Slovenije. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje šest mesecev.
Odlog do kreditnih obveznosti pri javnih skladih je podaljšan do 30. 6. 2021. Podjetja v težavah, ki so prejela posojilo od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, lahko še 12 mesecev po preklicu epidemije zaprosijo za odlog plačila kreditnih obveznosti.

• Spremembe pri poroštveni shemi za posojila podjetjem

Dvignjen je najvišji znesek posojila, ki je predmet poroštva, in sicer z10 % prihodkov od prodaje in povprečne višine stroškov dela v letu 2019 na 25 % prihodkov od prodaje ali na dvojni znesek stroškov dela. Kreditojemalcu ni več potrebno, da se registrira v sistem večstranskega pobota.

• Odlog plačila davkov in prispevkov

Davčni organ lahko dovoli odlog za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj. Za čas, ko je zavezancu za davek odloženo plačilo davka ali prispevkov, se za odloženi znesek ne zaračunajo obresti.

Vir:
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
GOV.si
GZS

Priloge:
Sprejet zakon PKP6
Tabele trenutno aktualnih ukrepov po PKP6 za boljši pregled

Vlada je sprejela PKP6 in ga poslala v obravnavo v državni zbor. Spodaj vam navajamo nekaj bistvenih ukrepov, ki jih zakon predvideva.

#PKP6 podaljšuje naslednje ukrepe:

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do 30. 6. 2021
S predlogom PKP#6 se podaljšuje ukrep subvencioniranega delovnega časa do 30. junija 2021. 

Nadomestila plače za čas čakanja na delo doma 
Predlog #PKP6 podaljšuje nadomestilo plače za čas čakanja na delo do 31. 1. 2021. Hkrati zvišuje višino povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo doma za vloge od meseca novembra 2020 dalje. Trenutno je nadomestilo navzgor omejeno z najvišjim zneskom nadomestila za brezposelnost, ki znaša 890 evrov bruto, od novembra dalje pa bo nadomestilo omejeno z zneskom povprečne slovenske plače (približno 1800 evrov bruto). Ukrep bo veljal od 1. 11. 2020 do 31. 1. 2021. 

Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil za 12 mesecev
S predlogom se omogoči nov odlog plačila obveznosti iz sklenjenih kreditnih pogodb kot tudi na novo odobrenih kreditov, da se v kar največji meri omilijo negativne posledice druge epidemije COVID-19 na gospodarstvo in še nekatere kategorije kreditojemalcev. Odlog plačil obveznosti iz bančnih posojil bo podaljšan za 12 mesecev, tudi tistih pri javnih skladih (30. 6. 2021) in pri MGRT za podjetja v težavah (1 leto po preklicu epidemije).
Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 1. 2021. Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje do 31. 12. 2020.


#PKP6 uvaja nekatere nove ukrepe:

Delno kritje fiksnih stroškov najbolj prizadetim podjetjem
Podjetja bodo lahko prejela sredstva za pokrivanje fiksnih stroškov za obdobje od 1. oktobra do konca leta 2020. Do sredstev so upravičene pravne in fizične osebe, ki so registrirane pred prvim septembrom 2020, in imajo vsaj enega zaposlenega ter samozaposleni in družbeniki-poslovodje. Do pomoči bodo upravičena podjetja, ki so jim letni prihodki padli za vsaj 40 odstotkov.
Znesek, do katerega bodo podjetja upravičena, se bo izračunal na podlagi določenega odstotka od njihovih prihodkov od prodaje v letu 2019. Podjetja, ki ocenjujejo, da jim bodo prihodki v obdobju od oktobra do decembra letos padli za 40 - 70 odstotkov, bodo prejeli 0,6 odstotka letnih prihodkov od prodaje. Tista, ki jim bo promet padel za več kot 70 odstotkov, pa bodo prejela 1,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje.
Dodatni pogoj je, da lahko pomoč po tem ukrepu znaša največ 1.000 evrov na zaposlenega na mesec za omenjeni kvartal. Pri tem so omejeni najvišji zneski, ki jih lahko prejmejo podjetja, in sicer do 3 milijone evrov oziroma do 800.000 evrov za tista podjetja, ki so ustanovljena po 1. oktobru 2019.
Upravičenci bodo na Finančno upravo predložili izjavo o ocenjenem izpadu prihodkov do konca leta in bodo nato 20. v naslednjem mesecu dobili izplačilo.

Generirano izdajanje potrdil o karanteni na domu zaradi visoko tveganega stika
Generirano izdajanje potrdil o karanteni na domu zaradi visoko tveganega stika oziroma generirano izdajanje potrdil NIJZ za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva oseb, ki ostanejo v karanteni na domu zaradi tvegane stika z okuženo osebo s SARS-CoV-2, v primeru, ko je epidemiološka situacija v državi takšna, da se dnevno število okuženih tako poveča, da NIJZ ne more več opravljati epidemiološke preiskave (ne more poiskati vseh visoko tveganih stikov in jih napotiti v karanteno na domu). 

Oprostitev najemnin (najemojemalci), če je lastnik država ali lokalna skupnost
#PKP6 ureja področje najemnin, in sicer se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije oziroma v obdobju, ko v skladu s sprejetimi predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti ni bilo dopustno, to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, pod določenimi pogoji ne zaračunava najemnina ali del najemnine.

Odlog in obročno plačilo DDV
Predlog določa, da lahko davčni organ odobri odlog ali odročno odplačilo davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi okoliščin, povezanih z epidemijo.

VIR:
GOV.si

Direktorat za javno zdravje je pripravil kratka navodila za pridobitev potrdila NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje). V prilogi navodila za pridobitev potrdila.

Vir:
FURS

Objavljamo odgovore na pogosta vprašanja  v zvezi z ukrepi PKP5 na davčnem področju.

Vir:
FURS

V prilogi si lahko prenesete potrdilo za zaposlene za prehajanje med občinami v primeru potrebne prisotnosti delavca na delovnem mestu.

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila odgovore na najbolj pogosta vprašanj glede PKP5.
Več na njihovi spletni strani:
GZS

Državni zbor je včeraj 15.10.2020 sprejel peti protikoronski paket ukrepov (PKP 5), samo  objavo v Uradnem listu lahko pričakujemo v naslednjih dneh. Spodaj so našteti bistveni ukrepi:     
​                  
I. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile (varstvo otroka)
Veljavnost ukrepa
Odrejena karantena: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Višja sila: od 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Upravičeni delodajalci
Delodajalci bodo lahko uveljavljali pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene za delavce, ki jim ne bodo mogli organizirati dela na domu in za delavce, ki ne bodo mogli opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti.
Nadomestilo plače
Višina nadomestila plače v primeru višje sile znaša 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1), v primeru nadomestila plače zaradi odrejene karantene pa je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša:
1. 100% nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal,  pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu);
2. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1) čas pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela;
3. 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova naslednjih osebnih okoliščin:
· smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja
· smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
· smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),
· rojstvo otroka
- vabila na sodišče
4. 0% nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem.
Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravice do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.
Dolžnost delavca
* v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo
* v 3 delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni le-to posredovati delodajalcu
* v 3 delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca o odsotnosti z dela zaradi višje sile
Povračilo nadomestila plače delodajalcu
Izplačana nadomestila plač zaradi odrejene karantene ali višje sile se povrnejo v celoti (bruto I), tudi za praznik in druge dela proste dni, določene z zakonom.
Postopek uveljavljanja povračila
1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila za čas pred uveljavitvijo oziroma v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca)
2.  Na podlagi odločbe o priznanju pravice se z ZRSZ sklene pogodba o povračilu
3. Oddaja zahtevka


II. Delno povračilo nadomestila plače za čakanje na delo
Veljavnost ukrepa: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja do 30. 6. 2021)
Upravičeni delodajalec
Vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:
– neposredni ali posredni proračunski uporabnik državnega oz. občinskega proračuna, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020,
- tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS.
So pa upravičene humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogoja upada prihodkov.
Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Nadomestilo plače
Nadomestilo plače znaša 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača.
Povračilo nadomestila plače delodajalcu
Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 eur (bruto I). Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
Delodajalec ni upravičen do povračila
* če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
* če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
* če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku.
Obveznosti delodajalca
* v obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače
* ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju
* predhodno obvestiti ZRSZ, če delavca pozove na delo
Vračilo prejetih povračil
*  kršitev obveznosti delodajalca
* če začne postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobeje)
Odpuščanje delavcev
V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3 . 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV ali tem zakonu.
Postopek uveljavljanja povračila
1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona za delavce napotene na čakanje pred uveljavitvijo zakona oziroma v 8 dneh od napotitve na čakanje)
2.  ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom
3. Oddaja zahtevka

III. Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja
1. Temeljni dohodek
Veljavnost ukrepa: 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Upravičenec
Oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. 9. 2020  do uveljavitve zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19 in sicer
* samozaposlen (zav. osnova 005),
* družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba
* kmet (zavarovan po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2)

Do temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti.
Do pomoči so upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.
Višina
Izredna pomoč znaša 1.100 eur/mesec, 700 eur/mesec za samozaposlene v kulturi in 940 eur/mesec za kmete.
Če upravičenec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas je upravičen do sorazmernega zneska glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa.
Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena in višja sila).
Temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).
Postopek
Oddaja vloge preko e-Davkov. Če je izjava predložena do 31.10.2020 bo prejet temeljni dohodek dne 10.11., Če bo oddana do 30.11., bo prejet TD 10.12 in če bo izjava oddana do 31.12.2020, bo TD nakazan 10.1.2021.
Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
Vračilo
1. Če je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, morajo upravičenci o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva morajo vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila.
2. Neizpolnjevanje pogoja upada prihodkov – obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020. Pomoč je potrebno vrniti v roku 30 dni po vročitvi odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonske zamudne obresti.
Če upravičenec vrne temeljni dohodek in ni oddal vloge za delno povrnjen izgubljeni dohodek (karantena in višja sila), lahko vlogo odda v 30 dneh od vračila temeljnega dohodka. FURS izplača delno povrnjen izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge.

2. Delno povrnjen izgubljeni dohodek za čas trajanje karantene in višje sile zaradi varstva otrok
Veljavnost ukrepa: 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) 
Upravičenec
Upravičenec za delno povrnjen izgubljen dohodek , ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
* samozaposlen (zav. osnova 005),
* družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba
* kmet (zavarovan po 17. člen ali 25/5 ZPIZ-2)
Višja sila: varstvo otroka zaradi zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
Karantena: če je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ali če mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.
Višina povrnjenega izgubljenega dohodka
250 eur za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 eur za 10 dni, 500 eur za 20 dni in 750 eur v enem mesecu.
Dohodek se ne izplača, če je zavezanec v istem obdobju upravičen do prejema temeljnega dohodka.
Delno povrnjen izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove).
Način uveljavljanja
Vloga oddana preko e-Davkov v 30 dneh po odrejeni karanteni ali razlogu za višjo silo in najkasneje do 31. 12. 2020.  Nakazilo se izvede do 10. v mesecu za vloge oddane v preteklem mesecu.

IV. Ostalo

1. Odsotnost z dela brez obiska zdravnika
Veljavnost ukrepa: do 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani osebni  zdravnik, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, največ 1x v koledarskem letu.
Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja.
Višina nadomestila delavcu: 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
Povračilo delodajalcu: nadomestilo krije ZZZS. Vlogo je potrebno oddati na ZZZS najpozneje 3 mesecu po preteku ukrepa.
​
2. Testiranje delavcev
Veljavnost ukrepa: do 30. 6. 2021 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev)
Če delodajalec napoti delavca na testiranje, se plačilo delodajalca ne šteje za boniteto delavca.

Vir:
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Gov.si
GZS

Priloge:
​Sprejet zakon PKP5 ( ZZUOOP)
​Odredba o čakanju na delo
Izjava delavca o obstoju osebnih okoliščin (npr varstvo otrok)

Tokrat novička, predvsem za opomnik na spremljanje prihodkov za leto 2020, v primeru, da ste letos uveljavljali kakšno pomoč iz protikorona ukrepov do 30.9.2020. Preverite kakšni so bili vaši poslovni prihodki v letu 2020 glede na leto 2019. 

Pogoji pri katerih pomoči ne bo treba vračati so naslednji:
S.P.:

- najmanj 10% upad poslovnih prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (pogoj velja za vse)

ali (v primeru, da ste oddali vlogo za pomoč pred sprejetjem ZIUZEOP-A (PKP2) oz pred 28.4.2020)

- najmanj 20% upad poslovnih prihodkov v obdobju 1-6 2020 glede na obdobje 1-6 2019 in ne več kot 20% rast v obdobju 7-12 2020 glede na 7-12 2019.

D.O.O.:

- najmanj 10% upad poslovnih prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (pogoj velja za vse)

ali (v primeru, da ste oddali vlogo za pomoč pred sprejetjem ZIUZEOP-A (PKP2) oz pred 28. 4.2020)

- najmanj 20% upad poslovnih prihodkov v obdobju 1-6 2020 glede na obdobje 1-6 2019 in ne več kot 50% rast v obdobju 7-12 2020 glede na 7-12 2019.

Naj pri zgornjih pogojih opozorim, da po zadnji zakonodaji velja pogoj upada 10% prihodkov za d.o.o.-je in s.p.-je, ter da pogoja -20/+50 oz -20/+20 veljata po prejšnji zakonodaji, vendar prevladuje mnenje v stroki, da boste v primeru, da ste oddali vlogo za pomoč pred sprejetjem drugega zakona (ZIUZEOP-A) lahko izbirali med obema pogojema. 

Vir:
Revija Iks
​
Priloga:
​Tabelca za lažji izračun pogojev