Kaj je digitalni bon?Digitalni bon '22 je dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave, ki ga lahko unovčite za nakup računalniške opreme. Zanj ni potrebno zaprositi in ne prejmete ga v fizični obliki. Namen digitalnega bona je spodbujanje digitalne vključenosti.
Kdo so upravičenci?150 evrov - vrednost digitalnega bona ’22Do digitalnega bona ’22 ste upravičeni, če ste 12. marca 2022 imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ste bili takrat:

• šoloobvezen otrok, vpisan v 7., 8. ali 9. razred,
• dijak srednje šole,
• študent višje šole po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju,
• študent študijskega programa prve, druge ali tretje stopnje po predpisih o visokem šolstvu ali
• stari 55 let ali več in se boste udeležili izobraževanja na področju digitalne pismenosti, subvencioniranega po Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti.

Do digitalnega bona '22 ste upravičeni tudi, če izpolnjujete zgornje pogoje in se šolate v tujini. V tem primeru morate od pristojnega organa pridobiti priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona ’22. Za priznanje statusa morate izpolniti in predložiti Vlogo za priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona '22 - šolajoči v tujini. O vlogi bo odločal organ, pristojen za informacijsko družbo. Če bo zahtevi za priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona '22 ugodil, vas bo o tem obvestil in vaše podatke posredoval Finančni upravi Republike Slovenije, ki jih bo za potrebe evidentiranja upravičencev do digitalnega bona '22 vnesla v evidenco digitalnih bonov. Digitalni bon '22 boste lahko unovčili od vpisa v to evidenco.
Za kaj lahko izkoristite digitalni bon?Digitalne bone ’22 boste upravičenci lahko koristili od 15. junija do 30. novembra 2022.
Digitalni bon '22 lahko unovčite izključno za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme:

1. prenosnega, tabličnega ali namiznega računalnika,
2. priklopne postaje za prenosni računalnik,
3. računalniškega zaslona,
4. tipkovnice in miške,
5. digitalnega papirja,
6. digitalnega peresa,
7. čitalnika pametne kartice,
8. spletne kamere,
9. slušalk z mikrofonom,
10. večfunkcijske naprave, optičnega čitalnika (skenerja), tiskalnika,
11. 3D tiskalnika,
12. zunanje pomnilniške enote,
13. posebne računalniške opreme za digitalno vključenost invalidov in
14. kompleta za učenje programiranja (vključno s kartičnim računalnikom in programsko opremo za razvojna okolja).

Ali lahko združimo digitalne bone?Šolajoči učenci v zadnji triadi osnovne šole, srednješolci in študenti lahko s šolajočimi brati, sestrami, polbrati in polsestrami digitalne bone '22 združijo in jih koristijo za skupni nakup. Za združitev bonov je treba izpolniti izjavo o združitvi digitalnih bonov, ki se jo predloži ob koriščenju digitalnega bona '22 skupaj z izjavo o unovčitvi digitalnega bona.  
Starši z otroki, babice in dedki z vnuki digitalnih bonov '22 ne morejo združevati.

Kje lahko unovčite digitalni bon ’22?Digitalni bon '22 lahko unovčite pri poslovnih subjektih s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih poslovna dejavnost, registrirana v Poslovnem registru Slovenije na dan unovčitve, je ena od naslednjih dejavnosti iz Priloge I Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti ali njim podrejena dejavnost:

• G 46.5 – Trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo,
• G 47.4 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z računalniškimi, komunikacijskimi, avdio in video napravami.
  
  

Kakšen bo postopek unovčevanja digitalnih bonov v trgovini, ali se postopek pri nakupu preko spleta razlikuje?
Ko bo kupec izbral blago, bo pristopil do prodajalca in mu povedal, da bi zanj rad unovčil digitalni bon. Pri tem bo prodajalcu predal Izjavo o unovčitvi digitalnega bona '22. Prodajalec bo najprej preveril identiteto upravičenca, in sicer z izjavo o unovčitvi in vpisom EMŠO in davčne številke, v primeru nakupa v poslovalnici tudi z osebno izkaznico, potnim listom ali dovoljenjem za stalno prebivanje. Prodajalec z vpisom podatkov v informacijski sistem FURS pridobi podatek ali je kupec upravičenec do bona in kolikšno je razpoložljivo dobroimetje. Če upravičenci bone združujejo (bratje, sestre, polbratje in polsestre, ki so učenci zadnje triade OŠ, dijaki ali študentje) je potrebno izpolniti in predložiti še Izjavo o združitvi digitalnih bonov '22.
Tudi v spletni trgovini je postopek podoben. Upravičenec bo ob nakupu, ponudniku blaga posredoval podpisano izjavo o unovčitvi bona, oz. jo naložil v kolikor spletni ponudnik omogoči dodajanje priponk pri postopku nakupa. Enako velja za izjavo o združitvi digitalnih bonov.

Subvencionirani tečaji digitalnih veščin
Prebivalci Republike Slovenije, stari 55 let in več, se boste lahko v letu 2022 udeležili subvencioniranega neformalnega izobraževanja za dvig digitalnih kompetenc. Udeležba na tem izobraževanju bo za vas brezplačna, pogoja za udeležbo sta stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in starost 55 let ali več (oboje) na dan 12. 3. 2022.
Ko boste opravili neformalno izobraževanje, boste v informacijski sistem FURS vpisani kot upravičenec do digitalnega bona ’22.
Za letošnja neformalna izobraževanja, namenjena starim 55 let ali več, torej ne koristite dobroimetja digitalnega bona, temveč dobroimetje po opravljenem neformalnem izobraževanju šele pridobite. Dobroimetje nato lahko koristite za nakup računalniške opreme.

Pogosta vprašanja upravičencev
Ali lahko digitalni bon ’22 unovčim za grafično tablico ali za Raspberry PI in njegove komponente?
Da. Grafična tablica, e-bralnik in digitalni papir so upravičena računalniška oprema. Prav tako lahko za digitalni bon ’22 kupite kartični računalnik Raspberry PI in njegove komponente, ki sodijo v kategorijo (14) Komplet za učenje programiranja (vključno s kartičnim računalnikom in programsko opremo za razvojna okolja).
Sem izredna študentka. Študij opravljam ob delu. Zanima me, ali sem upravičena do digitalnega bona?
Do digitalnega bona '22 so upravičeni vsi, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 27. člena Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV), ne glede na to, ali gre za redni ali izredni študij ter ne glede na njihov zaposlitveni status, opravljanje funkcij poslovodnih oseb ali opravljanje poslovnih dejavnosti.
Velja pa, da mora biti študijski program, ki ga opravljate, akreditiran in vpisan v evidence Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. To lahko preverite na https://portal.evs.gov.si/home, kjer so pod zavihkom Študijski programi in Visokošolski zavodi navedeni akreditirani visokošolski programi.
Ali je hči, ki študira v tujini, upravičena do digitalnega bona '22?
Vaša hči bo do digitalnega bona ’22 upravičena, če:

• je imela 12. 3. 2022 stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
• je imela status študentke 12. 3. 2022
• je program njenega študija primerljiv s slovenskimi študijskimi programi po predpisih o višjem strokovnem izobraževanju ali po predpisih o visokem šolstvu
• bo vložila Vlogo za priznanje statusa upravičenca do digitalnega bona ’22 šolajoči v tujini (dostopna na: https://www.gov.si/zbirke/storitve/digitalni-bon/) z obveznimi prilogami

Kje lahko dobim podatke glede upravičenosti do digitalnega bona, v primeru da nimam urejenega dostopa do portala eDavki?
Od 15. 6. 2022 dalje bo mogoče na odprti spletni strani eDavki (za to ne potrebujete digitalnega potrdila) v rubriki Pogosta vprašanja vpisati vašo davčno številko in tako preveriti stanje (tudi glede upravičenosti do digitalnega bona ’22) v spustnem meniju s pritiskom na znak »+«.
Zanima me, če bo digitalni bon združljiv med enim izmed staršev in otrokom. Ali bosta oba morala opraviti tečaj s področja digitalnih kompetenc za pridobitev bona?
Digitalni bon ’22 je mogoče združiti le med brati, sestrami/polbrati, polsestrami, ki so učenci zadnje triade, dijaki ali študentje. Združevanje digitalnih bonov ’22 med starši in otroci ni mogoče.
Učenci zadnje triade osnovne šole, dijaki in študentje, ki so imeli 12. marca letos status in stalno prebivališče v Republiki Sloveniji bodo do digitalnega bona ’22 upravičeni brez pogojev.
Pogoj o udeležbi na neformalnem izobraževanju s področja digitalnih kompetenc, subvencioniranega na podlagi Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti veljajo za ta tiste, ki so bili 12. marca 2022 stari 55 let ali več in so imeli ta dan (12. 3. 2022) stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Zanima me za pridobitev digitalnega bona velja tečaj za računalniško digitalno opismenjevanje, ki je bil opravljen v preteklosti ali bo potrebna nadgradnja le-tega ter kdaj bodo potekala ta izobraževanja?
Tečaji, opravljeni v preteklosti, četudi s področja digitalnih kompetenc, vas ne uvrščajo med upravičence do digitalnega bona ’22.
Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti namreč določa, da so do digitalnega bona ’22 upravičeni tisti stari 55 ali več s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se udeležijo izobraževalnega programa s področja digitalnih kompetenc, subvencioniranega na podlagi tega zakona.
Seznam izobraževanj še ni objavljen. 20. maja je bil objavljen razpis za izbor izvajalcev teh izobraževanj. Ko bo postopek izbora zaključek (predvidoma konec julija), bo seznam izvajalcev objavljen tudi na naši spletni strani. Izvajalci izobraževanj vas bodo o lokacijah in terminih izobraževanj obveščali tudi sami.

Vir:
​Republika Slovenija - Gov.si

DZ je 11.3.2022 s 45 glasovi za in 40 proti sprejel predlog novele zakona o dohodnini, ki prek postopnega dviga splošne olajšave med drugim prinaša nekoliko višje plače za vse zaposlene. O predlogu bi morali poslanci glasovati že decembra lani, a je bilo glasovanje prestavljeno. Kljub poznemu sprejemu bodo zakonske rešitve veljale že za to davčno leto.

1. Po sprejetem zakonu se bo med drugim splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, postopno do leta 2025 zvišala z današnjih 3500 evrov na 7500 evrov. S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače.
Stopnja v najvišjem, petem dohodninskem razredu, se medtem znižuje s 50 na 45 odstotkov. Peti razred s 50-odstotno stopnjo je bil uveden z ukrepi za uravnoteženje javnih financ pred desetletjem, a se je obdržal vse do danes.

2. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov se znižuje s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer bo kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. S 27,5 odstotka na 15 odstotkov se znižuje obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, prav tako se bodo znižali normirani stroški.

3. Vnovič se uvaja tudi seniorska olajšava za starejše od 70 let v višini 1500 evrov,

4. Ugodnejša bo davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le denarju.

5. Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po novem medtem ne bo treba plačevati bonitete.

6. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke iz naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.

7. Sprejeta zakonska novela tudi določa, da se bodo olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine znova usklajevale z inflacijo.

Vlada je začetek uporabe zakona predvidela s 1. januarjem letos, saj bi morali poslanci o njem odločati že sredi lanskega decembra. Vendar pa je tik pred glasovanjem vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec predlagal prestavitev odločanja na eno od prihodnjih sej in večina navzočih je s tem soglašala.

V zakonu je predvideno, da rešitve veljajo že za to davčno leto. Ker je bil zakon sprejet z zamudo, je vlada ta teden podprla dopolnila, ki bi vnesla spremembe med prehodne in končne določbe ter tako določila postopke, potrebne za retroaktivno veljavnost z začetkom tega leta. O tovrstnih dopolnilih poslanci danes niso odločali.

Vir:
​GZS

DDV pri električnih vozilih9. februarja 2022 je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Nove določbe začnejo veljati z 10.2.2022.
Pravilnik opredeljuje motorna vozila, za katere velja izjema od omejitve pravice do odbitka. To so vozila pod tarifnima oznakama KN 8703 80 in KN 8711 60 ter druga motorna vozila brez izpusta ogljikovega dioksida, ki se uvrščajo pod tarifnima oznakama KN 8703 90 in KN 8711 90.
Pravica do odbitka DDV pa je tudi v primeru najema električnih vozil za poslovne namene.
Opredeljeno je tudi, kako se določijo celotni stroški pri uporabi vozil za neposlovne namene, če je bil uveljavljen odbitek DDV.
Pri izračunu celotnih stroškov pri uporabi vozila za neposlovne namene se upoštevajo:

• dejanski podatki o številu kilometrov, prevoženih za neposlovne namene ali
• število kilometrov, prevoženih za neposlovne namene, ki so ugotovljeni kot razlika med stanjem celotnih kilometrov in številom kilometrov, prevoženih za poslovne namene za obdobje, za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene in
• najvišja neobdavčena višina povračila stroškov prevoza na službenem potovanju na prevožen kilometer, ki velja na zadnji dan obdobja, za katerega davčni zavezanec ugotavlja celotne stroške pri uporabi vozila za neposlovne namene (trenutno 0,37 EUR).

Vir:
Inštitut za Računovodstvo

Državni zbor je na seji 27. 12. 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP oz. PKP10). Zakon v tem trenutku še ni objavljen v Uradnem listu RS in še ne velja (veljati bo začel naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS).
Glede na objavljeno besedilo PKP10 je jasno, da ta ne vsebuje ukrepov, za katere je OZS zadnjih nekaj mesecev pristojnim dajala pobude in zahtevala, da se nemudoma sprejmejo (npr. nadomestilo za čakanje na delo in skrajšani polni delovni čas, povračilo nekritih fiksnih stroškov itn.). Bistveni ukrepi, ki so vsebovani v PKP10 so navedeni v nadaljevanju:

1. Povračilo stroškov za HAG teste za samotestiranje: Določen je postopek za povračilo stroškov delodajalcev za nakup HAG testov za samotestiranje. Ukrep velja od 8. novembra 2021 do 31. januarja 2022, pri čemer ga Vlada RS lahko s sklepom podaljša najdlje za pet mesecev. Več o postopku najdete tu.

2. Podaljšanje veljavnosti turističnih bonov: Z uveljavitvijo ZDUPŠOP se podaljšuje tudi veljavnost turističnih bonov in sicer do 30. junija 2022 (BON21 je bil podaljšan že nekaj tednov nazaj s sklepom Vlade RS). Pogoji in način uveljavitve tako ostajajo enaki, kot so veljali po ZIUOOPE. Upravičenci so osebe, ki so imele stalno bivališče v Sloveniji na dan 13. marca 2020 in so bile v letu 2020 polnoletne oz. so dopolnile 18 let v letu 2020. Upoštevati je treba, da s podaljšanjem veljavnosti turističnih bonov osebe, ki so že izkoristile bone v preteklosti, ne pridobijo novega bona. Podaljšanje se tako nanaša samo na osebe, ki:
i. turističnega bona sploh niso porabile ali
ii. so ga porabile samo deloma (v znesku neuporabljenega bona do 200 EUR za polnoletne oz. 50 EUR za mladoletne upravičence).

3. Podaljšanje ukrepa karantene na domu in višje sile zaradi obveznosti varstva otrok: Ukrep upravičenosti do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, po novem traja najdlje do 31. marca 2022, pri čemer ga lahko Vlada RS s sklepom podaljša za obdobje največ treh mesecev. Vlogo je potrebo vložiti v osmih dneh od prvega dne odsotnosti delavca, vendar najkasneje do 31. marca 2022.

4. Delo na domu: Ukrep, ki je veljal tudi v preteklosti, je bil tako podaljšan za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022. Skladno s tem ukrepom je delodajalec pred začetkom dela delavca na domu dolžan obvestiti Inšpektorat RS za delo o:
o podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
o podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
o morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.
Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo vložijo elektronsko, preko SPOT (eVem).

5. Izraba letnega dopusta: Ponovno je podaljšan ukrep daljše izrabe letnega dopusta, ki je veljal po ZIUPOPDVE. Ne glede na siceršnje roke za izrabo dopusta po ZDR-1, so javni uslužbenci in zdravstveni delavci ter delavci, ki so bili odsotni zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, upravičeni izrabiti ves letni dopust za leto 2020, ki ni bil izrabljen v letu 2021, do 1. aprila 2022.
Prav tako ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti letnega dopusta za leto 2021 v rokih, kot jih določa ZDR-1, niti v trajanju najmanj dveh tednov, pravico letni dopust za leto 2021 izrabiti do 31. decembra 2022.

6. Bolniška odsotnost do 3 dni: Podaljšan je bil tudi ukrep odsotnosti z dela delavcev zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu in največ enkrat v posameznem koledarskem letu in sicer do 28. februarja 2022 z možnostjo podaljšanja s sklepom Vlade RS za največ 3 mesece.

7. Podaljšanje programa finančnih spodbud: Programi finančnih spodbud v boju proti negativnimi posledicami epidemije COVID-19 na podlagi ZIUOOPE se podaljšujejo do 30. junija 2022 (tj. nepovratna in povratna sredstva skladno z javnimi razpisi MGRT oz. javnih skladov).

8. Zagon gospodarstva: Podaljšana je veljavnost Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19, ki se uporablja za pomembne investicije, določene na podlagi tega zakona, in sicer do 31. decembra 2022.

9. Odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi cepljenja proti covid-19 in uporabe ali aplikacije zdravila za zdravljenje COVID-19: Zakon je uvedel odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi:
i. cepljenja proti COVID-19 ali
ii. zdravljenja z zdravilom za zdravljenje COVID-19,
pri čemer se taka odgovornost uvaja tudi za nazaj, torej, tudi če je bilo cepljenje ali aplikacije zdravila za zdravljenje COVID-19 opravljeno pred uveljavitvijo ZDUPŠOP.

10. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti dela:

1. upravičenci so: samozaposleni, družbeniki ali delničarji gospodarske družbe oziroma ustanovitelji zadruge ali zavoda, ki so poslovodna oseba, kmetje
2. Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni in 750 EUR v enem mesecu,
3. upravičenec mora izjavo predložiti preko informacijskega sistema FURS najkasneje do 15. januarja 2022,
4. upravičeno obdobje je od 1. julija do 31. decembra 2021.

Vir:
​Obrtno podjetniška zbornica Slovenije
iracunovodstvo

Ukrepi za delodajalce po PKP10 (vir GZS):

FURS: Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021

Ukrep velja od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep podaljša s sklepom za največ 6 mesecev. Zavezanec mora prek eDavkov predložiti vlogo (NF-Karantena). Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. Rok za oddajo vloge je 15. januar 2022. Vloge ni mogoče vložiti v papirnati obliki.

Kdo je upravičen do delno povrnjenega izgubljenega dohodka?
Samozaposleni, družbeniki in kmetje.
V kakšnem primeru?
Do povračila izgubljenega dohodka je zavezanec upravičen, če ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi:
- odrejene karantene (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali
- obveznosti varstva otroka zaradi:

• odrejene karantene otroku (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali
• druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole (npr. zaprtje šole ali vrtca).
  
  

Kakšni so kriteriji za delno povrnitev izgubljenega dohodka?
Če uveljavlja povračilo izgubljenega dohodka zaradi:
1. odrejene karantene, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če mu je karantena odrejena z odločbo ali potrdilom zaradi naslednjih razlogov:

• odpravi se v drugo državo in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo ali
• zaradi stika z okuženo osebo.

 2. obveznosti varstva otroka, je upravičen do povračila izgubljenega dohodka, če:

• je otroku odrejena karantena z odločbo o karanteni ali ali potrdilom o napotitvi v karanteno ali
• če predloži ustrezno dokazilo, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole (npr. potrdilo vrtca ali šole, da je oddelek, vrtec ali šola zaprta, razen v primeru splošno znanih dejstev – npr. šolanje na daljavo). Kot zunanje objektivne okoliščine se upoštevajo okoliščine, povezane s COVID-19,  če povzročijo, da otrok ne more ali ne sme obiskovati vrtca ali šole. Torej gre običajno za primere, ko vrtec ali šola zapre oddelek ali celoten vrtec ali šolo zaradi okužbe enega ali več zaposlenih ali učencev ali otrok, ki obiskujejo vrtec s COVID-19. Ne pride torej v poštev v primeru drugih bolezni, ki niso povezane s COVID-19 (npr. gripa)

Pomembno: Velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Kakšna je višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka?
Višina povračila izgubljenega dohodka znaša 250 EUR za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 EUR za 10 dni, 500 EUR za 20 dni in 750 EUR v enem mesecu.
S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 eurov.

Kaj moram narediti, da se mi nakaže delno povrnjen izgubljeni dohodek?
Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži vlogo najpozneje do 15. januarja 2022. Zavezanec mora prek eDavkov predloži vlogo (NF-Karantena). 

Obrazec bo pripravljen predvidoma konec tega tedna. 
S posamezno vlogo se lahko uveljavlja znesek v višini 250 eurov.

Upravičencu nakaže FURS delno izgubljeni dohodek najkasneje do 15. februarja 2022.
Podrobnejše informacije so na voljo na spletni strani Finančne uprave RS, v dokumentu Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z delnim povračilom izgubljenega dohodka zaradi karantene in obveznosti varstva otrok. 

Vir: 
​GZS

Ali so počitnice oziroma pouka prost dan v času pandemije višja sila in starši za ta čas lahko uveljavljajo nadomestilo?
Ne. V času šolskih počitnic (zaradi varstva šoloobveznih otrok) ali na pouka prost dan niso podane vse okoliščine, iz katerih bi izhajala upravičena odsotnost staršev zaradi varstva otroka, saj kljub epidemiji ne gre za nepričakovan dogodek. Šolske počitnice in drugi pouka prosti dnevi so bili vnaprej načrtovani v šolskem koledarju za leto 2021/22 in niso izpolnjena vsa merila višje sile (zunanjost vzroka, neizogibnost, nujnost in neodvrnljivost).
 
V katerih primerih lahko starši ostanejo doma zaradi varstva svojih otrok?
To je mogoče v primerih, ko so vrtci in šole zaprti oziroma nedostopni za otroke, in sicer za otroke do vključno petega razreda osnovne šole, za katere starši ne morejo zagotoviti drugačnega varstva. Hkrati pa tudi za otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
 
Ali so starši upravičeni do nadomestila za čas, ko doma varujejo otroke?
Da. Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva zagotavlja pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove (vendar najmanj v višini minimalne plače).
 
Ali država delodajalcu povrne ta sredstva?
Da. Država upravičenemu delodajalcu pokrije celoten znesek, do katerega je upravičen delavec (tako imenovani  bruto I.).
 
Ali to, da delodajalec ni upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače pomeni, da delavec ni upravičen do odsotnosti na podlagi interventnega ukrepa?
Ne. Neupravičenost delodajalca do uveljavljanja povračila izplačanih nadomestil plače ne vpliva na pravico delavca do odsotnosti z dela in posledično do nadomestila plače v primerih, ko je podana podlaga odsotnosti v skladu z interventnim zakonom.
 
Kaj je v primeru, če je vrtec odprt za izredne primere?
Zagotavljanje nujnega varstva je treba presojati v okviru izjem, kot so te določene.
 
Kakšne pravice imajo starši za otroke do vključno petega razreda osnovne šole oziroma tiste, za katere je treba zagotavljati varstvo, če se tudi za te otroke izvaja pouk na daljavo?
Za otroke do vključno petega razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca, se šteje, da nastane obveznost varstva tudi pri šolanju na daljavo.
 
Ali je lahko eden od staršev odsoten zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva tudi v primeru, če otrok ni bil napoten v karanteno na domu, ampak so podane druge objektivne okoliščine, zaradi katerih otrok ne sme obiskovati šole oz. vrtca?
Da. Višja sila zaradi obveznosti varstva je lahko posledica bodisi napotitve otroka v karanteno bodisi druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu. O obstoju navedenih okoliščin pa je dolžan delavec z izjavo delodajalca pravočasno seznaniti.
 
V primeru drugih objektivnih okoliščin pa je potrebno v konkretnem primeru preveriti, če delavec ne pridobi druge podlage odsotnosti z dela (npr. odsotnost zaradi nege v primeru bolezni otroka).
 
Ali delodajalec lahko od delavca zahteva, da za ta čas porabi letni dopust?
Delodajalec in delavec se tudi v tem primeru lahko dogovorita za izrabo letnega dopusta, enostransko odrejanje dopusta delavcu v ta namen pa ni dopustno.
 
Ali morda delavec delodajalca v naprej obvestiti, da bo zaradi varstva otrok odsoten?
Da. Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.
 
Ali lahko delavec v času, ko varuje otroke zaradi višje sile, opravlja tudi delo od doma?
Delo na domu ni združljivo z obveznostjo varstva otroka. Delavec, ki opravlja delo na domu, v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja (takrat dela), le kraj opravljanja dela je drug (delo opravlja doma). Delavec takrat dela, kar pomeni, da je na voljo delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
 
Ali si lahko starši varstvo otrok delijo (tudi po dnevih)?
Da, lahko, primerno je, da v dogovoru z delodajalcem. Oba starša naenkrat ne moreta uporabiti pravice do varstva otrok zaradi višje sile.
 
Ali je delavec lahko odsoten zaradi višje sile zaradi varstva otroka le del delovnega dneva (nekaj delovnih ur)?
Da, delavec je iz tega razloga lahko odsoten le del delovnega časa (npr. 4 ure dela, 4 ure je odsoten ali 6 ur dela, 2 uri je odsoten). Tako kot v primeru celodnevne odsotnosti delavca je tudi v primeru delne odsotnosti iz razloga višje sile ključno, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti.
 
Ker gre pri višji sili za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca ter mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile, delavčeva odsotnost pa vpliva na organizacijo delovnega procesa, poudarjamo na primernost, da se tam, kjer je to možno, delodajalec in delavec dogovorita o prilagoditvi organizacije delovnega časa.
 
Obenem v okviru vprašanja odsotnosti z dela zaradi višje sile poudarjamo, da se v konkretnih situacijah, kjer je možna izmenjava odsotnosti obeh staršev, tudi v primeru potrebe po delni dnevni odsotnosti (nekaj ur vsakega od staršev) o takšni odsotnosti delavec dogovori z delodajalcem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe delodajalca, oziroma upoštevaje možnost prilagoditve organizacije delovnega časa.
 
Kje lahko delodajalec uveljavlja pravico?
Upravičeni delodajalec povračilo uveljavlja na Zavodu RS za zaposlovanje, in sicer najpozneje v osmih dneh od začetka odsotnosti zaposlenega.
https://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/povracilo-nadomestila-karantena-visja-sila
https://www.ess.gov.si/_files/13660/Povracilo_nadomestila_Izjava_zaposlenega_obstoj_osebnih_okoliscin.doc
 
 
1.     Podrobnejše pojasnilo glede odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi varstva
 
V skladu z ureditvijo v Zakonu o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) je temeljna obveznost delavca, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Iz razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev, pa ima delavec pravico do odsotnosti z dela in posledično do nadomestila plače.
 
V primerih, ko je onemogočeno institucionalno varstvo otroka, zaradi česar nastane obveznost zagotavljanja varstva otroka na način, da delavec ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, se takšna nemožnost opravljanja dela oziroma odsotnost z dela delavca v skladu z veljavno delovnopravno ureditvijo presoja v okviru instituta višje sile, in sicer je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsakem posamičnem konkretnem položaju presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih. ZDR-1 določa, da je delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).
 
Z Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva[2] (v nadaljnjem besedilu: ZNUPZ) se je v obdobju od 1. julija 2021 do 31. decembra 2021 posebej uredila podlaga odsotnosti z dela v primerih, ko delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu[3]. Hkrati pa se je uredila tudi možnost delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje iz sedmega odstavka 29. člena ZNUPZ, da uveljavljajo povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva.
 
Glede na to, da ZNUPZ v okviru višje sile zaradi obveznosti varstva določa nemožnost obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu, je vprašanje podanosti višje sile zaradi obveznosti varstva v skladu z ZNUPZ primerno presojati v okviru siceršnjega varstva, tj. ali bi bila storitev varstva v tem času omogočena, če ne bi bile podane zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja te ustanove.
 
V zvezi s tem velja izpostaviti tudi drugi odstavek 26. člena ZNUPZ, ki daje podlago za opravičeno odsotnost delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva in posledično pravico do nadomestila plače v časovnem okviru podanih okoliščin višje sile. Ključno je, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti.
 
ZDR-1 v okviru splošne obveznosti obveščanja določa, da mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, kar je v ZNUPZ podrobneje urejeno na način, da mora delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Na tem mestu dodajamo, da mora delodajalec v postopku uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, vlogi priložiti tudi izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile (tretji odstavek 29. člena ZNUPZ).
 
Pravico do povračila nadomestila plač delavcev zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.
 
Če povzamemo, je delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, v času, dokler so izpolnjeni vsi elementi višje sile (dokler je višja sila podana), na podlagi ZDR-1 oziroma ZNUPZ, opravičeno odsoten z dela. Kot smo že pojasnili, pa je treba nezmožnost opravljanja dela delavca zaradi višje sile presojati v vsakem konkretnem primeru posebej. Če pa je pri delavcu podana višja sila zaradi obveznosti varstva v skladu z ZNUPZ, ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove (vendar najmanj v višini minimalne plače), upravičeni delodajalec pa lahko uveljavlja povračilo izplačanih nadomestil plače.
 
Pri višji sili gre torej za dogodek, ki nastane zunaj vpliva delavca in delodajalca ter mora delodajalec sprejeti, da delavec dela ne more opravljati iz razloga višje sile. Višja sila daje delavcu tako pravico do odsotnosti kot tudi do nadomestila za odsotnost, ki je v skladu z ZNUPZ določena v višini 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1 (vendar najmanj v višini minimalne plače). Vsekakor pa je smiselno, da se tam, kjer je to mogoče zaradi izmenjave odsotnosti dveh staršev, tudi o takšni odsotnosti delavec dogovori z delodajalcem, upoštevaje možnosti delavca in tudi potrebe delodajalca.
 
Glede vprašanja, ali je delavec lahko odsoten z dela zaradi višje sile zaradi varstva otroka nekaj ur dnevno (npr. 4 ure je odsoten, štiri ure dela), je treba pojasniti, da ZNUPZ izrecno sicer ne določa posebne ureditve za primer, ko bi delavec za posamezni delovni dan uveljavljal odsotnost z dela le določen del delovne obveznosti (npr. nekaj ur), zato velja izpostaviti drugi odstavek 26. člena ZNUPZ, ki daje podlago za opravičeno odsotnost delavca zaradi višje sile in posledično pravico do nadomestila plače v časovnem okviru podanih okoliščin višje sile. Ob tem velja dodati še splošno delovnopravno pravilo iz devetega odstavka 137. člena ZDR-1, po katerem je delodajalec dolžan delavcu izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
 
Upoštevaje navedeno ureditev je v primeru uveljavljanja opravičene odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi varstva otroka tako v primeru celodnevne kot delne odsotnosti z dela (torej le nekaj ur dnevno) ključno, da so v času delavčeve odsotnosti z dela podane okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard višje sile, o prisotnosti le-teh pa je delavec dolžan delodajalca ustrezno seznaniti.
 
V zvezi z obravnavanim vprašanjem odsotnosti z dela pojasnjujemo, da se delavec in delodajalec lahko  dogovorita tudi o drugi podlagi odsotnosti oz. načinu dela v skladu z veljavno delovnopravno ureditvijo (tj. če so za to tudi izpolnjeni pogoji). Pripominjamo, da se letni dopust v skladu z ZDR-1 izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti (prvi odstavek 163. člena ZDR-1). Upoštevaje navedeno bi se sicer lahko tudi v teh okoliščinah delavec in delodajalec dogovorila o izrabi letnega dopusta, enostransko odrejanje pa ni dopustno. V zvezi z napotitvijo na začasno čakanje na delo pa pojasnjujemo, da se navedeni institut lahko v skladu z veljavno delovnopravno ureditvijo uporabi v primerih, ko delodajalec začasno ne zmore zagotavljati dela iz poslovnega razloga in delavca z namenom ohranitve zaposlitve napoti na začasno čakanje na delo (razlog odsotnosti delavca je torej na strani delodajalca).
 
Na koncu še dodajamo, da delavec, ki opravlja delo na domu, v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja (takrat dela), le kraj opravljanja dela je drug (delo opravlja doma). Ob tem še enkrat poudarjamo, da je temeljna obveznost delavca iz delovnega razmerja, da vestno opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (prvi odstavek 33. člena ZDR-1). Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na voljo delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 142. člena ZDR-1), ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo. Na podlagi navedenega je primerno skleniti, da delo na domu ni združljivo z obveznostjo varstva otroka, zato je tudi v takšnih okoliščinah (tj. ko se delo opravlja na domu) primerno, da se v konkretnem primeru presoja, ali so pri delavcu podani elementi višje sile, zaradi katere ne more opravljati dela in je upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače.
 
 
2.     Odsotnost za dela zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza in višje sile zaradi zaprtja mej
 
 
ZNUPZ naslavlja tudi vprašanje upravičenja do nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela delavca zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza (višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (višja sila zaradi zaprtja mej).
V skladu z ZNUPZ ima delavec, ki je odsoten z dela zaradi višje sile zaradi teh dveh okoliščin pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 odstotkov osnove iz sedmega odstavka 137. člena ZDR-1, vendar ne manj kot znaša minimalna plača).
Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza in višje sile zaradi zaprtja mej o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga. 
Ob tem ponovno izpostavljamo, da je pravni standard višje sile v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. Pri presoji podanosti višje sile je tako treba v vsaki posamični konkretni situaciji presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih.
Delodajalec uveljavi pravico do povračila nadomestila plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca. Vlogi mora priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile (tretji odstavek 29. člena ZNUPZ).
Pravico do povračila nadomestila plač delavcev zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza in višje sile zaradi zaprtja mej lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.


[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE in 119/21 – ZČmIS-A

[2] Uradni list RS, št. 112/21

[3] Na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZNUPZ se v okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Vir:

www.gov.si

V Uradnem listu št.  112/2021 z dne 13. 7. 2021 je bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covid-19 (ZIUPGT). Zakon prične veljati 14.7.2021.

Interventni zakon prinaša naslednje ukrepe, relevantne za obrtnike in podjetnike:

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas
2. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust
3. Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture
4. Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov
5. Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov za prejeto pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021
6. Oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU (od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2021).

Podrobnejše o posameznih ukrepih:

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni časVeljavnost ukrepa: 

od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021 (Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša do 31. 12. 2021). Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili.
Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom:
Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom (od 5 do 20 ur tedensko) odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi delajo s polnim delovnim časom. Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu:
- v času teka odpovednega roka,
- ki je pri delodajalcu zaposlen s krajšim delovnim časom,
- ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu,
- v treh mesecih od dneva nastopa delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Upravičeni delodajalci:
Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
· je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 31. 12. 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. 12. 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev in
· po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela (to pomeni, da jim ne more zagotavljati dela za vsaj 36 ur/teden) in
· mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.
Delodajalce opozarjamo na zadnjo alinejo, ki jo pretekli ukrep ni vseboval. Za povračilo nadomestila bo potrebno dokazati, da je bilo delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. OZS je ostro protestirala vnosu določila v zakon, saj poslovanje ni odvisno le od tehničnih omejitev (omejitev kvadrature, razmak miz), temveč tudi od zdravstvenih omejitev (pogoj PCT). Prav tako bi bilo potrebno upoštevati tudi epidemiološke razmere v tujini ter pogoje za prehajanje mej.
Kdo ni upravičen do subvencije?
Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.
Pravice do povračila ne more uveljavljati delodajalec:
- če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku,
- nima poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge
- nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK-1) za obdobje zadnjih pet let do oddaje vloge
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve, posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje.
Odredba:
Delodajalec bo delavcu odredil delo s krajšim delovnim časom z odredbo. Brezplačen vzorec odredbe je v prilogi spodaj.
Višina nadomestila plače delavca in višina subvencije:
Nadomestilo plače:
Za čas, ko bo delavec delal, mu pripada sorazmerni del plače in druga povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo, malica, …). Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), pa mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Pojasnila glede poročanja nadomestil v obrazcih REK-1 še čakamo.
Višina subvencije:
Delodajalec bo prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 928,10 eur.  
Obveznosti delodajalca:
- delavcem mora redno izplačevati plačo in nadomestilo plače,
- v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUOOPE in
- v obdobju iz prejšnjega odstavka ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
- voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela.
- če delavca pozove na opravljanje dela s polnim delovnim časom, to predhodno sporočiti ZRSZ
Sankcija za nespoštovanje je vrnitev vseh sredstev. Prejeta sredstva bo potrebno vrniti tudi, če je delodajalec k vlogi predložil neresnična dokazila.
Prejeta sredstva bo potrebno vrniti v celoti (skupaj z zamudnimi obrestmi), če delodajalec začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
O vračilu sredstev odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora sredstva vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe (zoper odločbo je možen le upravni spor).
Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora v primeru, da je od 1. 1. 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS, najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Za kršitve so poleg vračila sredstev predpisane tudi globe.
Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače
1. Oddaja vloge na ZRSZ v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, razen za delodajalce, ki so delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom pred uveljavitvijo tega zakona – ti vlogo vložijo v 15 dneh od uveljavitve zakona. Pri podaljšanju ukrepa je skrajni rok za vložitev vloge 31. 12. 2021.
2. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve s sklepom (zoper sklep je možen le upravni spor)
3. Oddaja zahtevka za subvencijo – skrajni rok 30. 6. 2022.
Predhodno obveščanje ZRSZ o odreditvi skrajšanega delovnega časa ni potrebno, odredbo se predloži k vlogi!
Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.

2. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust

Upravičenec do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni register Slovenije do 31 maja 2021 in ki na dan uveljavitve zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni  klasifikaciji dejavnosti opravlja eno izmed dejavnosti navedenih v 1. odstavku 27. člena zakona.
27/1 našteva naslednje dejavnosti:

11.050 Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s 77. členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16))
49.392 Obratovanje žičnic
55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
56-Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
59.140 Kinematografska dejavnost
77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 Dejavnost potovalnih agencij
79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
85.520 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti
86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.020 Dejavnost muzejev
91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot 92.001 Dejavnost igralnic
93.110 Obratovanje športnih objektov
93.120 Dejavnosti športnih klubov
93.130 Obratovanje fitnes objektov
93.190 Druge športne dejavnosti
93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
93.292 Dejavnost smučarskih centrov
93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas 

Zakon navaja še pogoje, da upravičenec dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, ima vsaj enega zaposlenega, ki je na  dan uveljavitve zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Upravičenec ne more biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.
Na podlagi zakona se šteje, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč v skladu s 30. členom tega zakona.

Ne glede na zgoraj navedeno  se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.
Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 eurov na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu zneska iz prejšnjega stavka, če ima zaposleni skladno z ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu.
Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve tega zakona. Pomoč za financiranje regresa iz tega člena mora upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. Če upravičenec ne izplača regresa zaposlenim v roku, določenem v 131. členu ZDR-1, mora vrniti prejeto pomoč iz tega člena.
Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki od prodaje iz tega člena čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja. Upravičena višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust na osnovi predloženih obračunov davčnega odtegljaja, na katerih delodajalec prikaže izplačilo regresa, podatkov o zaposlenih pri delodajalcu ali drugih dokazil.
Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba iz prvega odstavka 27. člena  in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov skladno s tretjim odstavkom 27. člena.
Upravičenec predloži izjavo iz prejšnjega odstavka od 1. do 30. septembra 2021. FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20.oktobra 2021.
Sredstva za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto2021oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021 oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo doplačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po ZPOMZO-1.
Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona o davčnem postopku.


3. Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture

Skladno s 43. členom ZIUPGT je bon unovčljiv za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Republike Slovenije. Slednji pogoj je novost, ki je boni, ki so bili omogočeni skladno z ZIUOOPE (PKP3), niso poznali. Tudi novi bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave RS (FURS).
Upravičenci do bona so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021. Polnoletne osebe oziroma oseba, ki bo v letu 2021 dopolnila 18 let (torej, osebe rojene leta 2003 in prej) so upravičene do bona v višini 100 eurov, medtem ko so mladoletne osebe, ki izpolnjujejo pogoj stalnega prebivališča, upravičene do 50 eurov. Za unovčitev bonov bo potrebno izpolniti izjavo, ki je določena z uredbo, ki bo izdana na podlagi ZIUPGT.
Tudi novi boni so prenosljivi pod enakimi pogoji, kot so to bili boni po PKP3. Bon ni predmet dedovanja. Od bona se ne plača dohodnina in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
Ponudnik storitev, pri kateremu je mogoče bon unovčiti, je lahko le poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:
- vpisan v Poslovni register Slovenije in
- opravlja kot glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
o 03.120 Sladkovodno ribištvo
o 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
o 49.392 Obratovanje žičnic
o 55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod I 55),
o 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod I 56)
o 59.140 Kinematografska dejavnost
o 77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
o 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
o 77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
o 79.110 Dejavnost potovalnih agencij
o 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
o 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
o 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
o 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
o 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
o 90.010 Umetniško uprizarjanje
o 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
o 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
o 91.020 Dejavnost muzejev
o 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
o 93.120 Dejavnosti športnih klubov
o 93.130 Obratovanje fitnes objektov
o 93.190 Druge športne dejavnosti
o 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
o 93.292 Dejavnost smučarskih centrov
o 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
Poleg gor navedenih poslovnih subjektov, je lahko ponudnik storitev tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed gor navedenih dejavnosti.
Nove bone bo mogoče unovčiti od začetka uporabe uredbe, ki bo izdana v prihodnjih dneh, do 31. decembra 2021 (pri čemer lahko Vlada RS veljavnost bonov podaljša za nadaljnjih šest mesecev). Omenjena uredba bo opredeljevala način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov.
Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh po datumu unovčitve bona. Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse ostale izjave, ki jih opredeljuje uredba, še dve leti po unovčitvi bona.
Kot v preteklosti, tudi po novem velja, da v primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Prav tako niso dovoljene posebne, ločene ponudbe paketov z boni, temveč se morajo boni obravnavati kot plačilno sredstev za storitve po običajnem ceniku ponudnika storitev. Ponudnik storitve pa lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev, kar je novost. Upravičenec lahko svoj bon izkoristi tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev, a v skupni vrednosti do največ 100 eurov oziroma 50 eurov dobroimetja.
Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. ZIUPGT je izrecno uredil še morebitne zlorabe bonov in povračila upravičencem, katerih boni so bili neupravičeno izkoriščeni. V primeru da TIRS s pravnomočnim aktom ugotovi, da je pri unovčitvi bona prišlo do neupravičene uporabe s strani ponudnika storitve ali tretje osebe v škodo upravičenca, TIRS posreduje podatke o pravnomočnih aktih na FURS. FURS na podlagi pravnomočnega akta o ugotovljeni neupravičeni uporabi bona vrednost takšne unovčitve bona vrne upravičencu kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. V primeru, da je rok za unovčenje bona potekel, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik storitve ali tretja oseba, pri katerem je bila ugotovljena zloraba oz. neupravičena uporaba bona.

4. Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov

(1)Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delno povračilo), kar vsebuje kongresni turizem in organizacijo prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov (v nadaljnjem besedilu: dogodek), vključuje povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov zaradi omejene izvedbe dogodkov iz tega člena. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10.000 eurov.
 
(2) Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021.
 
(3) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so le tisti stroški, ki so upravičencu iz 34. člena tega zakona nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov.
 
(4) Obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka iz tega člena je od 13. marca 2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno.
 
(5) V osnovo za izračun višine delnega povračila iz prvega odstavka tega člena se ne všteva davek na dodano vrednost.. 

5. Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov za prejeto pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021

Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov oziroma o previsoko prejeti pomoči je vezan na rok za oddajo davčnega obračuna za leto 2021.

Upravičenec, ki je uveljavljal pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje,  ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

​Vir:
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije


Priloge:
1. Odredba zaposlenemu na skrajšani delovni čas - vzorec
2. ​Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

S 1. Julijem 2021 začnejo veljati nekatere spremembe s poslovanjem znotraj EU v povezavi z obračunavanjem DDV-ja, predvsem pri spletni prodaji fizičnim osebam v drugo EU državo.

Zdaj velja da se morajo vsa podjetja, ki prodajajo blago kupcem v državi članici EU in dosegajo prag (35 000 ali 100 000 EUR odvisno od članice) registrirati za plačilo DDC in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče za prodajalca.
S 1.7.2021 v veljavo stopijo nova pravila. Sistem se poenostavi tako, da se lahko DDV pod pragom 10 000 EUR plača v državi članici kjer ima podjetje svoj sedež.  Nad tem pragom pa ob potrebna registracija v sistemu VEM kjer bo lahko podjetje enostavno prijavilo in plačalo DDV, ki ga dolguje v drugih državah članicah EU.
 
Kaj je sistem VEM (OSS - One Stop Shop)?
VEM je elektronski sistem, ki poenostavlja do 95 % obve­znosti v zvezi z DDV, ki jih imajo prodajalci blaga in storitev potrošnikom po vsej EU, saj jim omogoča:

• elektronsko registracijo za DDV v eni državi članici za vso prodajo blaga na daljavo znotraj EU in za opravljene storitve med podjetji in potrošniki, kar pomeni, da se jim ni treba registrirati za DDV v več državah članicah;
• prijavo in plačilo dolgovanega DDV za vse dobavljeno blago in opravljene storitve v enem samem elektronskem četrtletnem obračunu DDV;
• sodelovanje z davčno upravo v svoji državi članici v svojem jeziku, tudi če gre za čezmejno prodajo.

 
Katero prodajo pokriva VEM?
Vem pokriva vse storitve za potrošnike iz EU in prodajo blaga na daljavo kupcem iz EU.
Kako se registriram v sistem VEM?
Vsaka država članica bo imela spletni portal VEM, kjer se bodo podjetja lahko registrirala. Ena sama registracija bo veljavna za vse prodaje potrošnikom v druge države članice EU. Le to je možno narediti v edavkih preko obrazca "OSS - OSS sistem".

Kaj moram storiti če uporabljam sistem VEM?
Če uporabljate sistem VEM:

• morate obračunati DDV po stopnji države članice, kamor bo blago dobavljeno ali kjer bodo opravljene storitve
• pobrati DDV od kupca pri prodaji blaga na daljavo ali opravljenih storitvah znotraj EU;
• predložiti četrtletni obračun DDV v elektronski obliki prek portala sistema VEM v državi članici, kjer ste registrirani v sistem VEM (pri nas preko portala edavki - OSS);
• opraviti četrtletno plačilo DDV, v skladu s prijavljenim DDV v obračunu DDV v državi članici, kjer ste registrirani v sistem VEM;
• deset (10) let hraniti evidence vseh upravičenih prodaj blaga v okviru sistema VEM.

Update:
Registracija v  Vem (OSS Sistem) je v edavkih že omogočena od 10.6.2021 dalje.
 
Vir:
gov.si