Gospodarska zbornica je objavila predloge za PKP9, ki jih je posredovala na pristojna ministrstva in predsedniku vlade.

V prilogi predlogi.

Državni zbor je 3.2.2021 sprejel PKP8, ki začne veljati danes.

Nekateri od pomembnejših ukrepov so:

• subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa delna razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju;

• podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec;

•solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov; solidarnostni dodatek za brezposelne, za dijake starejše od 18 let, za študente, ki se izobražujejo v tujini;

• sprememba pri obračunu kriznega dodatka;

• podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnost zaradi bolezni.

KRATEK PREGLED NEKATERIH KLJUČNIH PREDLOGOV:

1. SPREMEMBA PRI KRIZNEM DODATKU (26. in 27. člen) Delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Upravičenec predloži izjavo za povračilo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021. Člena se ne uporablja za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek že izplačan do začetka uporabe tega zakona. Dodana je kazenska določba, tj. globa v primeru neizplačila kriznega dodatka.

2. SUBVENCIONIRANJE MINIMALNE PLAČE (28. – 30. člen) S 28. členom se spreminja najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače, ki bo za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, določena v višini minimalne plače. Dodatni pogoji za koriščenje ukrepa niso predvideni. V 29. členu je določena subvencija za delodajalce. Delodajalec je za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne dosega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.

Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021. Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila. Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona (prepoved odpuščanja). 30. člen vsebuje sankcijsko določbo, in sicer je določena globa za delodajalce, ki bodo kršili prepoved odpuščanja.

3. PODALJŠANJE UKREPA ČAKANJA NA DELO IN PRILAGODITEV KRITERIJA ZA UPRAVIČENOST (39.- 53.člen) Delodajalec na lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delom za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada lahko ukrep podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

Višina povračila:
a) višina delnega povračila izplačanega nadomestila znaša 80 odstotkov nadomestila plače iz 42. člena tega zakona in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I);

b) višina povračila izplačanega nadomestila za plače lahko znaša 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I);

c) za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, je v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

4. DOPOLNITEV UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (18. in 19. člen)
S spremembo se od 1. februarja 2021 omogoča uporaba ukrepa tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in so vpisane v ustrezen register ter preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.

5. PODALJŠANJE UKREPA KRATKOTRAJNE ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI (31. člen) Ukrep bo veljal do 31. decembra 2021.

6. PODALJŠANJE PRIJAVE DELA OD DOMA PREKO OBRAZCA (25. člen) Ukrep dolžnosti delodajalca obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o delu na domu iz 102. člena ZIUOPDVE velja do 31. decembra 2021.

7. PODALJŠANJE UKREPOV NA PODROČJU INFRASTRUKTURE (PREVOZOV) (7. in 8. člen ter 10. - 12. člen) Zakon podaljšuje trajanje določenih ukrepov s področja infrastrukture (izvajanja prevozov).

Priloga:
ZDUOP

Vir:
GZS

Pregled nekaterih ključnih ukrepov:

DELNO KRITJE FIKSNIH STROŠKOV (9. člen)
Maksimalna višina delnega kritja fiksnih stroškov, ki ga je sicer uvedel #PKP6, se za upravičence po novem določa po naslednjih kriterijih:

• 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
• 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
• 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom.

Komentar s strani FURSa- glede pomoči v obliki delnega povračila fiksnih stroškov:
Popravek izjave in oddaja prve izjave na podlagi sprememb iz PKP7 (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUPOPDVE) bosta na e-Davkih mogoči predvidoma po 5. 1. 2021. Rok za njuno oddajo je 15. 1. 2021.

I. Zavezanci, ki ste oddali izjavo za povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP6 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE) do 31. 12. 2020:
a) že oddane izjave na podlagi sprememb v PKP 7 ne popravljate in ne vlagajte nove izjave:

• če ste imeli upad prihodkov od prodaje višji od 70% na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejši od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. V tem primeru se bo najvišja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000€/zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično t.j. po uradni dolžnosti in vam bo izplačan višji znesek kot ste ga navedli oz. je bil izračunan na izjavi, seveda le, če izračun NFS ali omejitev glede neto izgube ne bosta omejevala najvišje dovoljene pomoči.
• če nove določbe iz PKP7 (več o novostih preberite v novici z dne 31. 12. 2020) ne vplivajo na izračun najvišje možne pomoči, ki jo lahko dobite izplačano na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

b) že oddano izjavo po PKP6 na podlagi sprememb v PKP 7 popravite (ne stornirajte izjave po PKP6, ampak vložite popravek):

• če bi bilo za vas ugodneje pri izračunu najvišje dovoljene pomoči (1.000 ali 2.000) na zaposlenega namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevati povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020, izračunano v skladu z metodologijo iz novega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE.
• če je bil vaš upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju 70% ali manj, bi pa bil nad 70%, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč.

V primeru oddaje popravka vedno nujno uporabite na eDavkih možnost Popravek in ne stornirajte izjave, ki ste jo oddali po PKP6. Na ta način se vam bodo predizpolnili določeni podatki iz že oddane izjave po PKP6, in kar je pomembno, pri  izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec se bo upošteval tisti podatek pri številu zaposlenih oz. zavarovanih, ki bo višji oz. ugodnejši (št. zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020). Če boste izjavo po PKP6 stornirali, se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020.
II. Zavezanci, ki niste oddali izjave za povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP6, izpolnjujete pa pogoje za oddajo izjave po PKP7Oddajte prvo izjavo za povračilo nekritih fiksnih stroškov z obrazcem, ki bo na e-Davkih na voljo po 5. 1. 2020.
Zavezanci, ki na podlagi ZIUOPDVE niste izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker je bil vaš upad prihodkov od prodaje nižji od 30 %, lahko na podlagi ZIUPOPDVE oddate izjavo, če je vaš upad prihodkov izračunan na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega ali povprečnih prihodkov od prodaje na enoto osnovnih sredstev, brez zemljišč, višji od 30%.
V primeru, ko bo izjava NFS vložena prvič po 31. 12. 2020 se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava, ki je oddana po tem, ko se je prvotno oddana izjava pred 31. 12. 2020 stornirala.



PODALJŠANJE UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (25. člen in nasl.)
Podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021. Po novem delodajalec vlogi priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače. Lažna izjava je sankcionirana z vračilom prejetih sredstev in globo

IZRABA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2020 - SPECIALNA DOLOČBA (54. člen)
Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.

KRIZNI DODATEK (85. člen)
Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV (89. člen in nasl.)

Vračila in nadzor vračil upravičenj: subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.

Obročno vračilo pomoči: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

POMOČ ZA NAKUP HITRIH TESTOV (106. člen)
Pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga, je upravičena do pomoči za nakup hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.
Pogoj za pridobitev: davčni dolg do FURS ni večji od 5.000 eur.
Kot zaposleni se šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU NAJEMNIH RAZMERIJ POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV (117. člen)
Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

• ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni;
• zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
• zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem zakonom.

Vir:
GZS
GOV.si
GOV.si - komentar glede oddaje novih izjav za kritje fisknih stroškov


Priloge:
Sprejet zakon - PKP7
​​Pogosta vprašanja FURS - 4.1.2021

Vlada je sprejela predlog zakonov PKP7, ki bo predvidoma v obravnavi v državnem zboru dne 29.12.2020.

Ključni sprejeti ukrepi:
SPREMEMBE ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19

• Spremembe Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalce Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za devet mesecev v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona. Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. marca 2021. Obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe se ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE). V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK
• Spremembe pri fiksnih stroških
  Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati več kot:
  • -  1000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja
    ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 odstotkov do
    vključno 70 odstotkov,
  • -  2000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja
    ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot
    70 odstotkov,

• -  70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine
  od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge.
• -  Upravičenec se v izjavi iz 110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020 za namene izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in boleznine v breme podjetja v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno kot prihodke od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodajaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. 
  
  
  
  
• ➢ ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA
  krizni dodatek: vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. 

​
V prilogi spodaj še pdf dokument pripravljen s strani gospodarske zbornice glede vseh predvidenih ukrepih.
Vir:
GZS:

Obveščamo vas, da je od 14.12.2020 dalje je na edavkih na voljo izjava za uveljavljanje kritja fiksnih stroškov po PKP6 (za podrobnosti o ukrepu, glej že objavljeno novičiko z dne 30.11.2020) v obdobju 10-12 2020. Izjavo je treba oddati do najkasneje 31.12.2020, izplačilo pa bo predvidoma do 20.1.2021.

Od 2. decembra je na portalu za delodajalce pri ZRSZ na voljo nova vloga za povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (ZIUOPDVE). Omenjeni 6. interventni zakon (PKP6), ki velja od 28. novembra, prinaša kar nekaj novosti.

Povračilo lahko znaša 80 % izplačanega nadomestila plače. Po novem je omejeno z višino povprečne plače v Sloveniji (v letu 2019). Ravno tako imate delodajalci po novem možnost uveljavljati 100 % povračilo izplačanih nadomestil plače za november 2020 do izteka upravičenosti, če skupni znesek prejetih državnih pomoči po interventnih zakonih pri vas ne presega 800.000 EUR za posamezno podjetje. V navedeno je všteta tudi pomoč, ki jo boste prejeli do konca upravičenosti po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije (ZIUOPDVE). 

Možnost uveljavljanja 80 % ali 100 % povračila nadomestila plače za začasno čakanje za november in nadaljnje mesece bomo vsem delodajalcem, ki ste vlogo že oddali, omogočili pri oddaji zahtevka za november (za izplačana nadomestila v decembru). Pri zahtevku boste delodajalci podpisali izjavo glede višine prejetih sredstev in se odločili, ali boste uveljavljali 80 % ali 100 % povračilo nadomestila plače. Zato vam ni treba oddajati nove vloge.

► Izjavo glede višine prejetih sredstev in odločitev, ali boste uveljavljali 80 % ali 100 %povračilo nadomestila plače, smo dodali v nov obrazec vloge. Predložite jo elektronsko na našem portalu za delodajalce, v roku 8 dni od napotitve zaposlenega na začasno čakanje. Skrajni rok za oddajo vlog je 15. 1. 2021 in velja tudi za napotitve do 31. 1. 2021. 
Če ste bili registrirani med 12. 2. 2020 in 1. 9. 2020, zaposlene pa ste napotili na začasno čakanje že pred uveljavitvijo novega zakona (ZIUOPDVE) v obdobju od 1. 10. 2020, predložite vlogo v roku 8 dni od uveljavitve zakona, najpozneje do 7. 12. 2020.

Do povračila nadomestila za začasno čakanje ste upravičeni delodajalci, ki vam bodo po vaši oceni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20  % glede na leto 2019. Če niste poslovali v letu 2019, ste do povračila upravičeni tudi tisti delodajalci, ki ste bili registrirani najpozneje 1. 9. 2020 in se vam bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. 8. 2020.
​
Vloge delodajalcev, registriranih po 1. 9. 2020, se zavržejo s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Povračila nadomestila plače ne morete uveljavljati za zaposlene v času odpovednega roka.

Vir:
​ZRSZ