V Uradnem listu št.  112/2021 z dne 13. 7. 2021 je bil objavljen Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije Covid-19 (ZIUPGT). Zakon prične veljati 14.7.2021.

Interventni zakon prinaša naslednje ukrepe, relevantne za obrtnike in podjetnike:

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas
2. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust
3. Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture
4. Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov
5. Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov za prejeto pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021
6. Oprostitev plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU (od 1. 5. 2021 do 31. 12. 2021).

Podrobnejše o posameznih ukrepih:

1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni časVeljavnost ukrepa: 

od 1. 7. 2021 do 30. 9. 2021 (Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša do 31. 12. 2021). Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili.
Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom:
Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom (od 5 do 20 ur tedensko) odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi delajo s polnim delovnim časom. Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu:
- v času teka odpovednega roka,
- ki je pri delodajalcu zaposlen s krajšim delovnim časom,
- ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu,
- v treh mesecih od dneva nastopa delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Upravičeni delodajalci:
Pravico do subvencije lahko uveljavlja delodajalec, ki:
· je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 31. 12. 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. 12. 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev in
· po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela (to pomeni, da jim ne more zagotavljati dela za vsaj 36 ur/teden) in
· mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.
Delodajalce opozarjamo na zadnjo alinejo, ki jo pretekli ukrep ni vseboval. Za povračilo nadomestila bo potrebno dokazati, da je bilo delodajalcu s predpisom Vlade RS omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti. OZS je ostro protestirala vnosu določila v zakon, saj poslovanje ni odvisno le od tehničnih omejitev (omejitev kvadrature, razmak miz), temveč tudi od zdravstvenih omejitev (pogoj PCT). Prav tako bi bilo potrebno upoštevati tudi epidemiološke razmere v tujini ter pogoje za prehajanje mej.
Kdo ni upravičen do subvencije?
Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.
Pravice do povračila ne more uveljavljati delodajalec:
- če je nad njim uveden postopek stečaja ali se nahaja v likvidacijskem postopku,
- nima poravnanih vseh zapadlih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge
- nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev (REK-1) za obdobje zadnjih pet let do oddaje vloge
Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve, posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način. Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje.
Odredba:
Delodajalec bo delavcu odredil delo s krajšim delovnim časom z odredbo. Brezplačen vzorec odredbe je v prilogi spodaj.
Višina nadomestila plače delavca in višina subvencije:
Nadomestilo plače:
Za čas, ko bo delavec delal, mu pripada sorazmerni del plače in druga povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo, malica, …). Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), pa mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Pojasnila glede poročanja nadomestil v obrazcih REK-1 še čakamo.
Višina subvencije:
Delodajalec bo prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 928,10 eur.  
Obveznosti delodajalca:
- delavcem mora redno izplačevati plačo in nadomestilo plače,
- v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po tem zakonu ali ZIUOOPE in
- v obdobju iz prejšnjega odstavka ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
- voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela.
- če delavca pozove na opravljanje dela s polnim delovnim časom, to predhodno sporočiti ZRSZ
Sankcija za nespoštovanje je vrnitev vseh sredstev. Prejeta sredstva bo potrebno vrniti tudi, če je delodajalec k vlogi predložil neresnična dokazila.
Prejeta sredstva bo potrebno vrniti v celoti (skupaj z zamudnimi obrestmi), če delodajalec začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
O vračilu sredstev odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora sredstva vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe (zoper odločbo je možen le upravni spor).
Delodajalec, ki je prejel subvencijo, mora v primeru, da je od 1. 1. 2021 dalje prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS, najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Za kršitve so poleg vračila sredstev predpisane tudi globe.
Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače
1. Oddaja vloge na ZRSZ v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, razen za delodajalce, ki so delavcem odredili delo s skrajšanim delovnim časom pred uveljavitvijo tega zakona – ti vlogo vložijo v 15 dneh od uveljavitve zakona. Pri podaljšanju ukrepa je skrajni rok za vložitev vloge 31. 12. 2021.
2. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve s sklepom (zoper sklep je možen le upravni spor)
3. Oddaja zahtevka za subvencijo – skrajni rok 30. 6. 2022.
Predhodno obveščanje ZRSZ o odreditvi skrajšanega delovnega časa ni potrebno, odredbo se predloži k vlogi!
Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.

2. Pomoč za financiranje regresa za letni dopust

Upravičenec do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni register Slovenije do 31 maja 2021 in ki na dan uveljavitve zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni  klasifikaciji dejavnosti opravlja eno izmed dejavnosti navedenih v 1. odstavku 27. člena zakona.
27/1 našteva naslednje dejavnosti:

11.050 Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s 77. členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16))
49.392 Obratovanje žičnic
55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55)
56-Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
59.140 Kinematografska dejavnost
77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
79.110 Dejavnost potovalnih agencij
79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
85.520 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti
86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost - v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč
90.010 Umetniško uprizarjanje
90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
91.020 Dejavnost muzejev
91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot 92.001 Dejavnost igralnic
93.110 Obratovanje športnih objektov
93.120 Dejavnosti športnih klubov
93.130 Obratovanje fitnes objektov
93.190 Druge športne dejavnosti
93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
93.292 Dejavnost smučarskih centrov
93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas 

Zakon navaja še pogoje, da upravičenec dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, ima vsaj enega zaposlenega, ki je na  dan uveljavitve zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Upravičenec ne more biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %.
Na podlagi zakona se šteje, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč v skladu s 30. členom tega zakona.

Ne glede na zgoraj navedeno  se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.
Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 eurov na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu zneska iz prejšnjega stavka, če ima zaposleni skladno z ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu.
Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve tega zakona. Pomoč za financiranje regresa iz tega člena mora upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. Če upravičenec ne izplača regresa zaposlenim v roku, določenem v 131. členu ZDR-1, mora vrniti prejeto pomoč iz tega člena.
Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki od prodaje iz tega člena čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja. Upravičena višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust na osnovi predloženih obračunov davčnega odtegljaja, na katerih delodajalec prikaže izplačilo regresa, podatkov o zaposlenih pri delodajalcu ali drugih dokazil.
Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba iz prvega odstavka 27. člena  in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov skladno s tretjim odstavkom 27. člena.
Upravičenec predloži izjavo iz prejšnjega odstavka od 1. do 30. septembra 2021. FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20.oktobra 2021.
Sredstva za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).
Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto2021oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021 oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo doplačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po ZPOMZO-1.
Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona o davčnem postopku.


3. Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture

Skladno s 43. členom ZIUPGT je bon unovčljiv za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Republike Slovenije. Slednji pogoj je novost, ki je boni, ki so bili omogočeni skladno z ZIUOOPE (PKP3), niso poznali. Tudi novi bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave RS (FURS).
Upravičenci do bona so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021. Polnoletne osebe oziroma oseba, ki bo v letu 2021 dopolnila 18 let (torej, osebe rojene leta 2003 in prej) so upravičene do bona v višini 100 eurov, medtem ko so mladoletne osebe, ki izpolnjujejo pogoj stalnega prebivališča, upravičene do 50 eurov. Za unovčitev bonov bo potrebno izpolniti izjavo, ki je določena z uredbo, ki bo izdana na podlagi ZIUPGT.
Tudi novi boni so prenosljivi pod enakimi pogoji, kot so to bili boni po PKP3. Bon ni predmet dedovanja. Od bona se ne plača dohodnina in se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
Ponudnik storitev, pri kateremu je mogoče bon unovčiti, je lahko le poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:
- vpisan v Poslovni register Slovenije in
- opravlja kot glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
o 03.120 Sladkovodno ribištvo
o 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
o 49.392 Obratovanje žičnic
o 55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod I 55),
o 56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod I 56)
o 59.140 Kinematografska dejavnost
o 77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
o 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
o 77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
o 79.110 Dejavnost potovalnih agencij
o 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
o 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
o 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
o 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
o 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
o 90.010 Umetniško uprizarjanje
o 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
o 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
o 91.020 Dejavnost muzejev
o 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
o 93.120 Dejavnosti športnih klubov
o 93.130 Obratovanje fitnes objektov
o 93.190 Druge športne dejavnosti
o 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
o 93.292 Dejavnost smučarskih centrov
o 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
Poleg gor navedenih poslovnih subjektov, je lahko ponudnik storitev tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed gor navedenih dejavnosti.
Nove bone bo mogoče unovčiti od začetka uporabe uredbe, ki bo izdana v prihodnjih dneh, do 31. decembra 2021 (pri čemer lahko Vlada RS veljavnost bonov podaljša za nadaljnjih šest mesecev). Omenjena uredba bo opredeljevala način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov.
Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh po datumu unovčitve bona. Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse ostale izjave, ki jih opredeljuje uredba, še dve leti po unovčitvi bona.
Kot v preteklosti, tudi po novem velja, da v primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Prav tako niso dovoljene posebne, ločene ponudbe paketov z boni, temveč se morajo boni obravnavati kot plačilno sredstev za storitve po običajnem ceniku ponudnika storitev. Ponudnik storitve pa lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev, kar je novost. Upravičenec lahko svoj bon izkoristi tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev, a v skupni vrednosti do največ 100 eurov oziroma 50 eurov dobroimetja.
Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. ZIUPGT je izrecno uredil še morebitne zlorabe bonov in povračila upravičencem, katerih boni so bili neupravičeno izkoriščeni. V primeru da TIRS s pravnomočnim aktom ugotovi, da je pri unovčitvi bona prišlo do neupravičene uporabe s strani ponudnika storitve ali tretje osebe v škodo upravičenca, TIRS posreduje podatke o pravnomočnih aktih na FURS. FURS na podlagi pravnomočnega akta o ugotovljeni neupravičeni uporabi bona vrednost takšne unovčitve bona vrne upravičencu kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. V primeru, da je rok za unovčenje bona potekel, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik storitve ali tretja oseba, pri katerem je bila ugotovljena zloraba oz. neupravičena uporaba bona.

4. Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov

(1)Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delno povračilo), kar vsebuje kongresni turizem in organizacijo prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov (v nadaljnjem besedilu: dogodek), vključuje povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov zaradi omejene izvedbe dogodkov iz tega člena. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10.000 eurov.
 
(2) Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021.
 
(3) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so le tisti stroški, ki so upravičencu iz 34. člena tega zakona nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov.
 
(4) Obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka iz tega člena je od 13. marca 2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno.
 
(5) V osnovo za izračun višine delnega povračila iz prvega odstavka tega člena se ne všteva davek na dodano vrednost.. 

5. Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov za prejeto pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov za obdobje 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021

Rok za obveščanje davčnega organa o neizpolnjevanju pogojev upada prihodkov oziroma o previsoko prejeti pomoči je vezan na rok za oddajo davčnega obračuna za leto 2021.

Upravičenec, ki je uveljavljal pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev pomoči ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje,  ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

​Vir:
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije


Priloge:
1. Odredba zaposlenemu na skrajšani delovni čas - vzorec
2. ​Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

S 1. Julijem 2021 začnejo veljati nekatere spremembe s poslovanjem znotraj EU v povezavi z obračunavanjem DDV-ja, predvsem pri spletni prodaji fizičnim osebam v drugo EU državo.

Zdaj velja da se morajo vsa podjetja, ki prodajajo blago kupcem v državi članici EU in dosegajo prag (35 000 ali 100 000 EUR odvisno od članice) registrirati za plačilo DDC in DDV plačati v državi članici kupca. To je drago in obremenjujoče za prodajalca.
S 1.7.2021 v veljavo stopijo nova pravila. Sistem se poenostavi tako, da se lahko DDV pod pragom 10 000 EUR plača v državi članici kjer ima podjetje svoj sedež.  Nad tem pragom pa ob potrebna registracija v sistemu VEM kjer bo lahko podjetje enostavno prijavilo in plačalo DDV, ki ga dolguje v drugih državah članicah EU.
 
Kaj je sistem VEM (OSS - One Stop Shop)?
VEM je elektronski sistem, ki poenostavlja do 95 % obve­znosti v zvezi z DDV, ki jih imajo prodajalci blaga in storitev potrošnikom po vsej EU, saj jim omogoča:

• elektronsko registracijo za DDV v eni državi članici za vso prodajo blaga na daljavo znotraj EU in za opravljene storitve med podjetji in potrošniki, kar pomeni, da se jim ni treba registrirati za DDV v več državah članicah;
• prijavo in plačilo dolgovanega DDV za vse dobavljeno blago in opravljene storitve v enem samem elektronskem četrtletnem obračunu DDV;
• sodelovanje z davčno upravo v svoji državi članici v svojem jeziku, tudi če gre za čezmejno prodajo.

 
Katero prodajo pokriva VEM?
Vem pokriva vse storitve za potrošnike iz EU in prodajo blaga na daljavo kupcem iz EU.
Kako se registriram v sistem VEM?
Vsaka država članica bo imela spletni portal VEM, kjer se bodo podjetja lahko registrirala. Ena sama registracija bo veljavna za vse prodaje potrošnikom v druge države članice EU. Le to je možno narediti v edavkih preko obrazca "OSS - OSS sistem".

Kaj moram storiti če uporabljam sistem VEM?
Če uporabljate sistem VEM:

• morate obračunati DDV po stopnji države članice, kamor bo blago dobavljeno ali kjer bodo opravljene storitve
• pobrati DDV od kupca pri prodaji blaga na daljavo ali opravljenih storitvah znotraj EU;
• predložiti četrtletni obračun DDV v elektronski obliki prek portala sistema VEM v državi članici, kjer ste registrirani v sistem VEM (pri nas preko portala edavki - OSS);
• opraviti četrtletno plačilo DDV, v skladu s prijavljenim DDV v obračunu DDV v državi članici, kjer ste registrirani v sistem VEM;
• deset (10) let hraniti evidence vseh upravičenih prodaj blaga v okviru sistema VEM.

Update:
Registracija v  Vem (OSS Sistem) je v edavkih že omogočena od 10.6.2021 dalje.
 
Vir:
gov.si 

Vlada je dne 26.5.2021 sprejela sklep s katerim je tudi podaljšala ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo do 30.6.2021.

Vir:

Gov.si 

Gospodarska zbornica je objavila predloge za PKP9, ki jih je posredovala na pristojna ministrstva in predsedniku vlade.

V prilogi predlogi.

Državni zbor je 3.2.2021 sprejel PKP8, ki začne veljati danes.

Nekateri od pomembnejših ukrepov so:

• subvencioniranje minimalne plače v prvi polovici leta 2021, v drugi polovici pa delna razbremenitev delodajalcev pri plačilu prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju;

• podaljšanje ukrepa čakanja na delo od 1. februarja do 30. aprila, z možnostjo podaljšanja ukrepa s sklepom vlade še 2 krat po 1 mesec;

•solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov; solidarnostni dodatek za brezposelne, za dijake starejše od 18 let, za študente, ki se izobražujejo v tujini;

• sprememba pri obračunu kriznega dodatka;

• podaljšanje ukrepa kratkotrajne odsotnost zaradi bolezni.

KRATEK PREGLED NEKATERIH KLJUČNIH PREDLOGOV:

1. SPREMEMBA PRI KRIZNEM DODATKU (26. in 27. člen) Delodajalec vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplača ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Upravičenec predloži izjavo za povračilo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. aprila 2021. Člena se ne uporablja za zaposlene, katerim je bil krizni dodatek že izplačan do začetka uporabe tega zakona. Dodana je kazenska določba, tj. globa v primeru neizplačila kriznega dodatka.

2. SUBVENCIONIRANJE MINIMALNE PLAČE (28. – 30. člen) S 28. členom se spreminja najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače, ki bo za plače in nadomestila plače, izplačane za mesece od julija do decembra 2021, določena v višini minimalne plače. Dodatni pogoji za koriščenje ukrepa niso predvideni. V 29. členu je določena subvencija za delodajalce. Delodajalec je za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov, določenih z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne dosega zneska, določenega v skladu z Zakonom o minimalni plači, upravičen do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 eurov.

Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. januarja do 30. junija 2021. Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila. Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še tri mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona (prepoved odpuščanja). 30. člen vsebuje sankcijsko določbo, in sicer je določena globa za delodajalce, ki bodo kršili prepoved odpuščanja.

3. PODALJŠANJE UKREPA ČAKANJA NA DELO IN PRILAGODITEV KRITERIJA ZA UPRAVIČENOST (39.- 53.člen) Delodajalec na lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delom za obdobje od 1. februarja do 30. aprila 2021. Vlada lahko ukrep podaljša največ dvakrat za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. junija 2021. Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020.

Višina povračila:
a) višina delnega povračila izplačanega nadomestila znaša 80 odstotkov nadomestila plače iz 42. člena tega zakona in je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I);

b) višina povračila izplačanega nadomestila za plače lahko znaša 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I);

c) za čas, ko je delodajalcu prepovedano opravljanje dejavnosti zaradi vladnega odloka, je v povračilo nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II). Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.

4. DOPOLNITEV UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (18. in 19. člen)
S spremembo se od 1. februarja 2021 omogoča uporaba ukrepa tudi fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnosti in so vpisane v ustrezen register ter preko pogodbe o zaposlitvi zaposlujejo delavce.

5. PODALJŠANJE UKREPA KRATKOTRAJNE ODSOTNOST ZARADI BOLEZNI (31. člen) Ukrep bo veljal do 31. decembra 2021.

6. PODALJŠANJE PRIJAVE DELA OD DOMA PREKO OBRAZCA (25. člen) Ukrep dolžnosti delodajalca obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o delu na domu iz 102. člena ZIUOPDVE velja do 31. decembra 2021.

7. PODALJŠANJE UKREPOV NA PODROČJU INFRASTRUKTURE (PREVOZOV) (7. in 8. člen ter 10. - 12. člen) Zakon podaljšuje trajanje določenih ukrepov s področja infrastrukture (izvajanja prevozov).

Priloga:
ZDUOP

Vir:
GZS

Pregled nekaterih ključnih ukrepov:

DELNO KRITJE FIKSNIH STROŠKOV (9. člen)
Maksimalna višina delnega kritja fiksnih stroškov, ki ga je sicer uvedel #PKP6, se za upravičence po novem določa po naslednjih kriterijih:

• 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
• 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
• 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom.

Komentar s strani FURSa- glede pomoči v obliki delnega povračila fiksnih stroškov:
Popravek izjave in oddaja prve izjave na podlagi sprememb iz PKP7 (Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUPOPDVE) bosta na e-Davkih mogoči predvidoma po 5. 1. 2021. Rok za njuno oddajo je 15. 1. 2021.

I. Zavezanci, ki ste oddali izjavo za povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP6 (Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE) do 31. 12. 2020:
a) že oddane izjave na podlagi sprememb v PKP 7 ne popravljate in ne vlagajte nove izjave:

• če ste imeli upad prihodkov od prodaje višji od 70% na podlagi dejanskih prihodkov od prodaje po izjavi PKP6 in je število zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge ugodnejši od povprečnega števila zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. V tem primeru se bo najvišja dovoljena pomoč na zaposlenega 2.000€/zaposlenega/mesec upoštevala avtomatično t.j. po uradni dolžnosti in vam bo izplačan višji znesek kot ste ga navedli oz. je bil izračunan na izjavi, seveda le, če izračun NFS ali omejitev glede neto izgube ne bosta omejevala najvišje dovoljene pomoči.
• če nove določbe iz PKP7 (več o novostih preberite v novici z dne 31. 12. 2020) ne vplivajo na izračun najvišje možne pomoči, ki jo lahko dobite izplačano na podlagi delnega povračila nekritih fiksnih stroškov.

b) že oddano izjavo po PKP6 na podlagi sprememb v PKP 7 popravite (ne stornirajte izjave po PKP6, ampak vložite popravek):

• če bi bilo za vas ugodneje pri izračunu najvišje dovoljene pomoči (1.000 ali 2.000) na zaposlenega namesto zaposlenih za nedoločen čas na dan oddaje vloge upoštevati povprečno število zaposlenih (za določen in nedoločen čas) v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020, izračunano v skladu z metodologijo iz novega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE.
• če je bil vaš upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju 70% ali manj, bi pa bil nad 70%, če bi namesto dejanskih prihodkov od prodaje upad izračunavali glede na povprečne prihodke od prodaje na podlagi povprečnega števila zaposlenih ali na podlagi stanja osnovnih sredstev, brez zemljišč.

V primeru oddaje popravka vedno nujno uporabite na eDavkih možnost Popravek in ne stornirajte izjave, ki ste jo oddali po PKP6. Na ta način se vam bodo predizpolnili določeni podatki iz že oddane izjave po PKP6, in kar je pomembno, pri  izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec se bo upošteval tisti podatek pri številu zaposlenih oz. zavarovanih, ki bo višji oz. ugodnejši (št. zaposlenih za nedoločen čas ali pa povprečno število zaposlenih od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020). Če boste izjavo po PKP6 stornirali, se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec zaposlenih oz. zavarovanih vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020.
II. Zavezanci, ki niste oddali izjave za povračilo nekritih fiksnih stroškov po PKP6, izpolnjujete pa pogoje za oddajo izjave po PKP7Oddajte prvo izjavo za povračilo nekritih fiksnih stroškov z obrazcem, ki bo na e-Davkih na voljo po 5. 1. 2020.
Zavezanci, ki na podlagi ZIUOPDVE niste izpolnjevali pogojev za vložitev izjave, ker je bil vaš upad prihodkov od prodaje nižji od 30 %, lahko na podlagi ZIUPOPDVE oddate izjavo, če je vaš upad prihodkov izračunan na podlagi povprečnih prihodkov od prodaje na zaposlenega ali povprečnih prihodkov od prodaje na enoto osnovnih sredstev, brez zemljišč, višji od 30%.
V primeru, ko bo izjava NFS vložena prvič po 31. 12. 2020 se bo pri izračunu limita 1.000 oz. 2.000 € na zaposlenega/mesec vedno upoštevalo povprečno število zaposlenih v obdobju od 1. 12. 2019 do 30. 11. 2020. Za prvič vloženo izjavo se šteje tudi izjava, ki je oddana po tem, ko se je prvotno oddana izjava pred 31. 12. 2020 stornirala.



PODALJŠANJE UKREPA SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA (25. člen in nasl.)
Podaljšanje ukrepa skrajšanega delovnega časa do 30. junija 2021. Po novem delodajalec vlogi priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače. Lažna izjava je sankcionirana z vračilom prejetih sredstev in globo

IZRABA LETNEGA DOPUSTA ZA LETO 2020 - SPECIALNA DOLOČBA (54. člen)
Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.

KRIZNI DODATEK (85. člen)
Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Za povračilo izplačanega kriznega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.

ZAČASNI UKREPI GLEDE POVRAČILA DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN VRAČILA NEUPRAVIČENO PREJETIH SREDSTEV (89. člen in nasl.)

Vračila in nadzor vračil upravičenj: subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobja od 1. januarja 2021, subjekt Finančno upravo Republike Slovenije obvesti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo do plačila se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti. Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZZUOOP in ZIUPDV se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.

Obročno vračilo pomoči: FURS in ZRSZ lahko za vračilo neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije. Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

POMOČ ZA NAKUP HITRIH TESTOV (106. člen)
Pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga, je upravičena do pomoči za nakup hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.
Pogoj za pridobitev: davčni dolg do FURS ni večji od 5.000 eur.
Kot zaposleni se šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU NAJEMNIH RAZMERIJ POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV (117. člen)
Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

• ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni;
• zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
• zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem zakonom.

Vir:
GZS
GOV.si
GOV.si - komentar glede oddaje novih izjav za kritje fisknih stroškov


Priloge:
Sprejet zakon - PKP7
​​Pogosta vprašanja FURS - 4.1.2021

Vlada je sprejela predlog zakonov PKP7, ki bo predvidoma v obravnavi v državnem zboru dne 29.12.2020.

Ključni sprejeti ukrepi:
SPREMEMBE ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19

• Spremembe Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalce Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za devet mesecev v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona. Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. marca 2021. Obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe se ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE). V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK
• Spremembe pri fiksnih stroških
  Višina nekritih fiksnih stroškov ne sme presegati več kot:
  • -  1000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja
    ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 odstotkov do
    vključno 70 odstotkov,
  • -  2000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja
    ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot
    70 odstotkov,

• -  70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine
  od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge.
• -  Upravičenec se v izjavi iz 110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020 za namene izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in boleznine v breme podjetja v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno kot prihodke od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodajaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč. 
  
  
  
  
• ➢ ZAČASNI UKREPI NA PODROČJU DELA
  krizni dodatek: vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije. 

​
V prilogi spodaj še pdf dokument pripravljen s strani gospodarske zbornice glede vseh predvidenih ukrepih.
Vir:
GZS: