POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO (2. – 12. člen ZIUPDV)

​• Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019 in izpolnjujejo pogoje glede upada prihodkov.

• Delodajalec, ki izpolnjuje pogoje, lahko posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. julija 2020. Vlada Republike Slovenije lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.

• Delavec ima v času začasnega čakanja na delo dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem delovnih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

• Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 80 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 % nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

• Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. julija 2020 oziroma v primeru podaljšanja do 31. avgusta 2020 oziroma do 30. septembra 2020.

• Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom.

• Če je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2020 dalje, lahko vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE (13. – 23. člen ZIUPDV)

• Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu, in mu je ob prehodu meje v Republiki Sloveniji odrejena karantena, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, str. 2 ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu je bila zaradi tega odrejena karantena, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.

• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile, v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi osebnih okoliščin določenih v petem odstavku 15. člena ZIUPDV. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

• Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena, mora najpozneje v treh delovnih dneh od odreditve karantene obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena.

• Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.

• Vlogi iz prejšnjega odstavka za delavca, ki zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, delodajalec priloži kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje, ali od njega pooblaščene osebe, in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru odreditve karantene pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.

• Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.

Zakon bo stopil v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.

Vir:
https://www.gzs.si/zbornica_racunovodskih_servisov/novice/ArticleId/76171

Vlada Republike Slovenije je na seji 28. junija določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku

S predlogom zakona, se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju delovnih razmerjih, štipendij in socialnega varstva. Uvaja se mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi (zaenkrat brezplačna in prostovoljna uporaba).

Glavni ukrepi:

• podaljšuje se trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
• Poleg tega je namen predloga zakona tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona tako delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile (50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal, ne manj kot 70% minimalne plače).
  
• Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80% nadomestila plače preteklih treh mesecev). Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.

Vir:
https://www.ozs.si/koronavirus-info/koronavirus-info/vlada-sprejela-pkp4-5ef9a8302114e00fd405cc46

Prejšnji teden je bil sprejet tretji protikoronski paket, katerega glavna ukrepa sta naslednja:

• Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

V kolikor ne bi imeli zadosti dela za zaposlene (najmanj 10% zaposlenim ne morete omogočiti najmanj 90% dela), potem lahko določene zaposlene pošljete na skrajšani delovni čas. Zaposleni bodo dobili polno plačo za redni delovni čas in 80% plače za ure, katere ne bodo delali (zavarovani in zaposleni bodo za polni delovni čas). Subvencije so fiksne, največ 448 EUR za zaposlenega, ki bo delal 4 ure na dan.  Vlogo za subvencijo je treba oddati na zavodu za zaposlovanje, ki bo na voljo predvidoma po 12.6. (spremljajte spletno stran zavoda za zaposlovanje), vendar morate pa v 3 dneh od nastopa skrajšanega delovnega časa zaposlenega, javiti zavodu na email obvestilacas@ess.gov.si to odločitev (kar pomeni, če ste se odločili, da boste s 1.6.2020 odredili skrajšani delovni čas, morate po emailu zavodu to najkasneje 3.6. javiti. Email naj vsebuje naslednje podatke:

• naziv in MŠO delodajalca,
• število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom,
•  in datum odreditve takšnega dela

Ta email si shranite, ker bo obvezna priloga naknadne vloge za dodelitev subvencije.
Ukrep velja do 31.12.2020.
Obrazec za odreditev skrajšanega delovnega je na voljo na naši spletni strani.
 

• Subvencioniranje čakanja na delo

Ukrep subvencioniranja čakanja na delo se podaljša za vse delodajalce do konca junija. V kolikor bi se za to odločili morate ponovno oddati vlogo na zavod za zaposlovanje (naj bi bila danes 3.6. na voljo na spletnem portalu zavoda za zaposlovanje) s prilogo odredbe čakanja na delo zaposlenemu. Je pa tokratna razlika v tem, da je za junij najvišja višina subvencije na zaposlenega omejena pri 892,50 EUR na mesec.
 
Vir: Zavod za zaposlovanje:
https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/povracilo-nadomestila-place-za-zacasno-cakanje-in-subvencije-skrajsani-delovni-cas

Državni zbor je potrdil tretji protikoronski sveženj. Ključna razlika glede na predlog, je v tem, da so vsa podjetja vključena v subvencioniranje čakanja na delo in ne samo podjetja v turizmu in gostinstvu. 
Bistveni ukrepi tokratnega paketa:
 - podaljšanja subvencioniranja čakanja na delo za vse delodajalce do konca junija
 - subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

Vir:
Gospodarska zbornica Slovenije
​
Priloge:
Obrazec za odreditev skrajšanega delovnega časa 
​Obrazec za odreditev čakanja na delo za mesec junij
Sprejet PKP3

Domov > Aktualno > Arhiv novic


Povzetek #PKP3 - Predloga zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE)25. maj 2020Spodaj objavljamo dva bistvena ukrepa predlaganega zadnjega zakona PKP3.

 
1. DELNO SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANJA POLNEGA DELOVNEGA ČASA (11. –25.člen ZIUOOPE)

• Delodajalec bo lahko delavcu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, v primeru začasne nemožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov, začasno odredil delo s skrajšanim delovnim časom, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (od 20 do 35 ur na teden), v preostalem deležu do polnega delovnega časa pa delavca hkrati delno napotil na začasno čakanje na delo.
• Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:
  • je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in
  • po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
• Delodajalec bo lahko s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje uveljavljal delno povračilo izplačanega nadomestila plače (subvencijo) za obdobje delnega začasnega čakanja delavca na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko.
• Subvencija za ohranitev zaposlitve znaša:
  • 448 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko,
  • 336 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko,
  • 224 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko,
  • 112 eura na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko.
• Ta ukrep bo delodajalec lahko izkoristil od 1.6.2020 najkasneje do 31.12.2020.
• Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje. Izpolnjevanje pogojev delodajalec dokazuje z vsakokratnopisno izjavo.
• Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki jih zavod zagotavlja prijavljenim iskalcem zaposlitve.

2. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE DELAVCEM NA ZAČASNEM ČAKANJU NA DELO IN ZA DELODAJALCE NA PODROČJU TURIZMA IN GOSTINSTVA (26. –36. člen ZIUOOPEI

• Povračilo izplačanega nadomestila plače je možno za delodajalce na področju turizma in gostinstva ter nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki začasno ne morejo zagotoviti dela delavcem zaradi posledic epidemije.
• Višina delnega povračila nadomestila plače se izplača v višini 80% nadomestila plače oziroma ne manj kot minimalna plača, a ne več kot višina najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti določenega v zakonu, ki ureja trg dela. Ta znesek pa zajema tudi prispevke za vsa socialna zavarovanja.
• Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa.
• Delavec lahko prejema nadomestilo najdlje do 30.6.2020.
• Delavec ima v času začasnega čakanja na delo po tem zakonu pravico, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu.
• Ukrep skrajšanja polnega delovnega časa ni združljiv z ukrepom delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za delodajalce na področju turizma in gostinstva.

Vir:
https://www.gzs.si/matpro/vsebina/Aktualno/Arhiv/ArticleId/75732/povzetek-pkp3-predloga-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-omilitev-in-odpravo-posledic-epidemije-sars-cov-2-ziuoope

Prilogi:
Predloga zakona
Daljši povzetek predloga s strani GZS

Akontacije davka od dohodka pravnih oseb in davka od dohodka od dejavnosti se za mesec april in maj ne plačuje. Akontacij, ki bi zapadle 10.5. in 10.6.2020 tako ni treba plačati. 

Spremembe in dopolnitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A), ki so začele veljati 1. maja, so prinesle nekatere novosti tudi pri uveljavljanju povračila nadomestila plače zaposlenih.

• Do 9. 5. 2020 je podaljšan rok za predložitev vlog za povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi čakanja na delo ali odsotnosti iz razlogov višje sile za obdobje od 13. 3. 2020.
  
  Če niste pravočasno oddali vloge ali izjav za zaposlene, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo od 13. 3. 2020 ali so od takrat odsotni zaradi višje sile, lahko zanje oddate vlogo na portalu za delodajalce še do 9. 5. 2020 na podlagi spremenjenega in dopolnjenega Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A, 52. člen).
  
  
• Nova vloga ni potrebna pri ponovnem vpoklicu zaposlenega na delo, ki traja več kot 7 dni v mesecu.
  
  Če zaposlenega, ki ste ga v tekočem mesecu že poklicali nazaj na delo za 7 dni, znova pokličete na delo (npr. 8. dan), vam ni treba predložiti nove vloge. Za tega zaposlenega pošljete novo odredbo o napotitvi na začasno čakanje na naš elektronski naslov: gpzrsz@ess.gov.si, z navedbo številke sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020).  

Vir:
www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/podaljsan-rok-za-oddajo-vlog-za-povracilo-nadomestila-place